»Dokler ne bo cepiva in bo virus v okolju še navzoč, ni mogoče pričakovati večjih 'sprostitev' trenutnega načina življenja, to bi bilo ob nizki prekuženosti zelo nespametno,« pravi Alojz Ihan, vodja oddelka za imunologijo na Inštitutu za mikrobiologijo medicinske fakultete v Ljubljani. Strinja se sicer, da je treba ob upoštevanju previdnostnih ukrepov obnoviti prioritetne življenjske funkcije, zdravstvo in gospodarstvo. Za turizem pa meni, da je v teh razmerah epidemiološko tvegana dejavnost, zato je bolje nanj ne računati.



»Več bo znanega, ko bodo države začele testirati ljudi na prisotnost protiteles v krvi, kar je pokazatelj ustvarjene imunosti na koronavirus. Kot pa lahko sklepamo iz pojavnosti okužb pri nas, bo prekuženost nizka, verjetno manj kot 10-odstotna,« pojasnjuje Ihan. »To seveda pomeni nadaljevanje izvajanja zaščitnih ukrepov toliko časa, dokler bo virus kjerkoli v državi povzročal okužbe.« V prvi vrsti se po njegovem morajo vzpostaviti zanesljivejši standardi in praksa pred vnosom okužb v domove za starejše, in to bo moralo ostati še dolgo po koncu epidemije, dokler bo virus v državi aktiven in dokler ne bo na voljo cepiva.

Tako na zdravilo za koronavirusno bolezen kot na cepivo, ki bi preprečilo njen nastanek, bo treba še vsaj nekaj mesecev počakati. »Težavna okoliščina je, da proti koronavirusom do zdaj nismo uporabljali cepiva, po drugi strani pa se s tem virusom danes ukvarja ves svet, zato je prej ali slej pričakovati rezultat,« meni. Do cepiva, kot pravi, ne bomo smeli biti zelo zahtevni, da bi pričakovali visoko zaščito pred možnostjo okužbe, dovolj bi bilo že, če bi z njegovo pomočjo zmanjšali možnost za težji potek bolezni in s tem število težko obolelih.

»Ne vemo sicer, kaj se bo poleti z virusom dogajalo, a bo treba ves čas spremljati njegovo pojavnost in temu prilagajati ukrepe. Tudi v gospodarstvu, kjer ti zaščitni ukrepi pomenijo zelo visoke stroške,« nadaljuje. Glede na to, da gre za globalno problematiko, sogovornik predvideva, da se bodo novi standardi zaščite na posameznih življenjskih področjih hitro uveljavili, saj bo vsak prispeval svoje pozitivne izkušnje.


 

Tveganje, ki ga prinaša turizem

Med posameznimi državami pa je pričakovati precej razlik glede prekuženosti. »V tistih državah, kjer smo bili bolj uspešni pri zajezitvi virusa, bomo imeli po epidemiji teoretično več težav, saj velika večina ljudi ne bo prekužena. Seveda pa verjetno tudi v državah z veliko žrtvami prekuženost zaradi ukrepov fizične distance ne bo dosegla stopnje 'čredne imunosti'. Zato je vprašanje, ali bodo turistične države pripravljene dovoliti prihode tujih turistov, predvsem iz držav, kjer bo virus še aktiven,« razmišlja. Težko si je tudi predstavljati, da bi prihode turistov pogojevali z določenimi zdravstvenimi potrdili, testi, imunskimi izkaznicami ali čim podobnim – saj bi to verjetno odbilo večino turistov.



Ihan pričakuje, da je turizem zagotovo panoga, ki bo zaradi koronavirusne krize tudi dolgoročno najbolj prizadeta in je vprašanje, ali se bo v obliki, kot jo poznamo, pred učinkovitim cepljenjem sploh lahko postavila na noge. »Čeprav je po drugi strani res, da so turistični ponudniki zelo inovativni in zlasti zaprti turistični kompleksi z varnostnimi prilagoditvami omogočajo varnost tako za turiste kot za prebivalstvo. Airbnb turizem pa bo do učinkovitega cepljenja zelo verjetno mrtev,« ocenjuje Ihan. Računati s prestavitvijo turističnih aranžmajev s spomladanskega na jesenski čas je po njegovem mnenju preveč optimistično.

»Samo ljudje, ki so bili okuženi s koronavirusom in so ozdraveli, bodo lahko brez skrbi. A teh je veliko manj, kot smo pričakovali, ko je virus udaril v Italijo. Če bi epidemiji pustili prosto pot, bi se prekužila verjetno več kot polovica prebivalstva, a smo z ukrepi, ki so bili namenjeni ohranitvi življenj najbolj ranljivih med nami, to preprečili,« razlaga.


 

Vpliv temperature nad 30 stopinj

»Socialna inventivnost bo morda našla obvode, sicer pa bo za urbanega posameznika kar stresno obdobje. Vsaj še nekaj časa bomo omejeni na dom, najožjo družino in službo,« pravi. Poletje si je, kot pravi, sicer težko predstavljati brez množičnega posedanja na bregu Ljubljanice, na Prešernovem trgu, ob kavici ali pijači, a temu se bomo najbrž morali odreči, v življenju pač veljajo prioritete, in preživetje je prva. Težko je napovedati, kaj bo prineslo poletje in kako se bo virus obnašal pri temperaturah, ki bodo presegale 30 stopinj Celzija. »Če bo virus vsaj začasno prenehal krožiti, bomo z veseljem odložili zaščitne maske, ki jih v naši kulturi nismo vajeni,« sklene Ihan.