Kakovostno grozdje še ni dovolj za kakovostno vino

V Goriških brdih, Vipavski dolini, na Krasu in v slovenski Istri bodo imeli vinogradniki – če je le vreme ne bo povsem zagodlo – običajno letino glede na ocenjene količine grozdja. A na dobri kakovostni ravni, dodajajo strokovnjaki, ki bodo vinarjem odslej ponudili takojšnjo analizo njihovih izdelkov, kar da lahko poveča njihovo kakovost.

Primorska predstavlja približno 40 odstotkov slovenske vinske proizvodnje z nekaterimi mednarodno priznanimi kletmi in vinarji. Pred vsakoletno trgatvijo so ocene količine in kakovosti glede na opazovanja vinogradnikov in terenskih obhodov strokovnjakov Kmetijsko-gozdarskega zavoda Nova Gorica že dokaj točne, a na končni izdelek lahko vreme vendarle še vpliva.



»Letos na srečo ne moremo govoriti o suši, čeprav je malce dežja na določenih izpostavljenih legah dobrodošlo. Če bo deževalo, bo treba trgatev prilagajati, ne želimo pa si dolgotrajnega dežja,« je opozorila vodja zavodovega laboratorija Tamara Rusjan.

Toča je v začetku junija močno oklestila letino v Škrbini na Krasu in nekaj malega tudi v Brdih. Glede na ocene bo grozdja v štirih primorskih vinorodnih regijah od 35.000 do 40.000 ton. To je sicer kar tretjino manj od lanskega dosežka vinogradnikov, toda letošnji rezultat nikakor ni slab, pravi Rusjanova: »Lanska letina je bila namreč tretjino večja od dolgoletnega povprečja. Kakovost grozdja pa je v tem trenutku odlična, dobro je tudi zdravstveno stanje.«




Kleti in posamezni vinarji, ki trgu ponujajo tudi penine, so trgatev že začeli. Drugi bodo vinograde »napadli« predvidoma proti koncu prihodnjega tedna, le na Krasu bodo počakali še vsaj kakšen teden, predvideva. »Če se bo nadaljevalo tako vreme s hladnejšimi nočmi, se obeta dobra letina. Trgatev pa se utegne zavleči do polovice oktobra za nekatere sorte,« napoveduje Rusjanova in dodaja, da na Primorskem večjih opuščanj vinogradov ni, se pa že opuščeni ne obnavljajo s hitrostjo, ki bi si jo želeli za nadaljevanje primorskega vinogradništva.

Novost pri analizi mošta in vina

Kmetijsko-gozdarski zavod Nova Gorica je sicer stopil v korak s časom s sodobno napravo za analizo mošta in vina. Razlika bo za uporabnike očitna, poudarjajo v družbi Lebena, ki je zagotovila aparat. Če se je namreč še nedolgo tega tudi ves dan merilo peščico parametrov za en vzorec vina, jih nova pridobitev v polovici minute izmeri 20.



»To daje vinarjem možnost analize mošta še pred trgatvijo, ob trgatvi in med samim vrenjem. Zato lahko vinogradniki vplivajo na optimalen čas trgatve in posledično sortirajo grozdje različne kakovosti. Mošt lahko analizirajo v vseh fazah do vina oziroma tiste faze, ko lahko vplivajo na svoj izdelek. Tako lahko vsako vino naredijo kakovostno, tako da je med letniki primerljivo, kar je za trg zelo pomembno,« je dejal Marko Marc iz družbe Lebena.



Takšnih naprav Slovenija premore približno pet, Madžarska, ki pridela manj vina, jih ima 30, Italija pa že skoraj 300. »Italijanski, španski, portugalski in francoski trgi so močnejši glede pridelave vina, kar se kaže tudi v opremljanju laboratorijev. V Novi Gorici pa se zdaj lahko potegujejo tudi za analitiko prek meja, saj bodo rezultati primerljivi,« je namignila direktorica Lebene Irena Lemut.