Kako nagraditi uspešne javne uslužbence?

Ljubljana – Uslužbencu se lahko osnovna plača za enako delo v dobrih 15 letih poveča za 48 odstotkov, ne zato, ker bi dobro delal, temveč zaradi senioritete in pravil, ki zdaj veljajo v enotnem plačnem sistemu javnega sektorja. Na ministrstvu za javno upravo (MJU) ga nameravajo spremeniti tako, da bi večji delež plače predstavljalo nagrajevanje delovne uspešnosti. Sindikati, ki ministrstvu med drugim očitajo zavajanje o podatkih, imajo do predlogov vrsto zadržkov.

Enotni plačni sistem v javnem sektorju, ki velja za okoli 3000 proračunskih uporabnikov, v katerih je zaposlenih več kot 170.000 uslužbencev, je ob uvedbi leta 2008 vnesel red, vzpostavil transparentnost in zagotovil javnofinančno obvladljivost, a je že leta 2011 analiza OECD pokazala, da potrebuje več fleksibilnosti za spodbujanje delovne uspešnosti. Čeprav je, po besedah ministra za javno upravo Rudija Medveda, od teh ugotovitev minilo že skoraj desetletje, so se zdaj odločili »zagristi v jabolko« in poseči v enotni plačni sistem. Želi si, da bi zakonske spremembe uvedli že jeseni, ob preizkusu s pilotnim projektom.

Delovna uspešnost nikoli ni zaživela

Delovna uspešnost je »vgrajena« v obstoječi sistem, a zaradi krize ni nikoli zaživela v praksi. Šele z letošnjim julijem je predvideno, da se sprosti še ta varčevalni ukrep, idealno pa bi bilo, po Medvedovem mnenju, da bi do tedaj že imeli nove rešitve.



»Naš namen je kvalitetno spreminjanje plačnega sistema z večjim poudarkom na nagrajevanju uspešnih zaposlenih, hkrati pa zmanjševanje razlik v osnovnih plačah za opravljanje istega dela. Sedanji sistem omogoča razmeroma hitro dinamiko pridobivanja višjih osnovnih plač, ki uslužbence hitro pripeljejo do najvišjih plačnih razredov,« je na konferenci o nagrajevanju delovne uspešnosti izpostavil Medved in dodal, da se na ta način zgodi, da uslužbenci s plačo prehitijo svoje predstojnike oziroma funkcionarje na najodgovornejših položajih. Javni sektor pa je zaradi nestimulativnega plačnega sistema za mlade neprivlačen.

Večji obseg variabilnega nagrajevanja

Cilji predlogov ministrstva so zagotovitev večje fleksibilnosti pri določitvi osnovne plače, ustreznejši sistem napredovanja v višji plačni razred in večji obseg variabilnega nagrajevanja. »Vse se je zreduciralo na ocenjevanje kot podlago za avtomatično napredovanje. Kar 90 odstotkov uslužbencev je odlično ocenjenih in na tri leta napredujejo za dva plačna razreda,« je dejal Peter Pogačar, generalni direktor direktorata za javni sektor na MJU. Ukiniti želijo letno ocenjevanje delovne uspešnosti, ki je zdaj podlaga za napredovanje, za skupaj do deset plačnih razredov.

Po novem bi napredovali avtomatično, a v daljšem obdobju in največ za pet razredov, hkrati bi bilo možno zadržano napredovanje za eno leto in tudi predčasno za dva plačna razreda. V primeru nadpovprečno uspešnega dela bi bilo možno za delovno uspešnost prejeti do 30 odstotkov osnovne plače mesečno.

Na MJU ne predvidevajo bistvenega povečanja mase plač v javnem sektorju, saj naj bi se s samo spremembo in zamiki nabralo več sredstev za nagrajevanje. S kompetenčnim modelom naj bi se poskrbelo za usposobljenost vodij, ki bi imeli več avtonomije.



Prav usposobljenost vodij in premišljenost implementacije sistema sta med pomisleki sindikatov. »Trdim, da imamo v Sloveniji s tem zelo velike težave,« je prepričan Jakob Počivavšek, vodja pogajalske skupine dela sindikatov javnega sektorja, ki poudarja, da nikakor ne drži, da so napredovanja izključno vezana na senioriteto, in tudi to ne, da uslužbenci avtomatično napredujejo za dva razreda vsake tri leta. Odločno nasprotuje temu, da bi šlo nagrajevanje na račun zniževanja osnovnih plač, »kar je osnovni predlog MJU, ki bi del napredovanj zamenjal z variabilnim delom plače«. Z ministrstva so se odzvali, da to »ostro zanikajo«.