Kako je mogoče SMC zbuditi iz kome?

Morala pada vsem politikom, ko jim javnomenjske ankete kažejo slabo in tudi s SMC ni nič drugače. V stranki so napovedali »katarzo«, ki se bo zgodila po evropskih volitvah oziroma na jesenskem volilnem kongresu. V začetku oktobra namreč Miro Cerar ne bo več kandidiral za predsedniško mesto.

Na državnozborskih volitvah leta 2014 je SMC prepričala dobrih 34 odstotkov volivcev in osvojila 36 poslanskih mandatov,
največ v zgodovini samostojne države, zdaj jih ima deset. Po meritvah Mediane se je četrtina nekdanjih volivcev SMC preselila k podpornikom LMŠ, druga četrtina med neopredeljene, preostanek pa k SD, Levici in celo SDS. Podpora v javnomnenjskih anketah pa je v tem trenutku pristala pri poldrugem odstotku.

Ne glede na to realna moč SMC, glede na število njenih poslancev in ministrov v vladi, ni majhna. »Glasovi njenih poslancev so pomembni, kar se je pokazalo ob padcu predloga zakona o financiranju šolstva. To je realna moč stranke, ki je ključna za trenutno vlado, brez nje pa tudi ne more biti morebitne desnosredinske vlade, o kateri se občasno govori,« komentira Andraž Zorko iz Valicona.



SMC v tem mandatu doživlja enako usodo, kot so jo vse nove stranke doslej – Zares, Pozitivna Slovenija, Državljanska lista –, ki niso preživele niti prvega mandata. »SMC je po SAB šele druga stranka te vrste, ki ji je tudi v drugo uspelo priti v parlament, SMC celo s precejšnjo podporo. Afera z maketo in medijski linč, ki je sledil, ji je javnomnenjsko podporo zbil na dober odstotek, kar pa še ne pomeni, da je z njo konec. Dober primer za to je stranka SAB, ki je imela v letih 2016 in 2017 povprečen rating v anketah pol odstotka, pa je lanskega junija vseeno ostala v parlamentu,« spomni Zorko.






 

Prepih v vrhu

Miro Cerar je sprejel modro in tukaj ne ravno pogosto odločitev, da na jesenskem kongresu ne bo več kandidiral za predsednika. Njegov najverjetnejši naslednik je sedanji gospodarski minister Zdravko Počivalšek, ki ga zagotovo ne čaka enostavno delo. »SMC je trenutno v politični hibernaciji, kot bolnik v komi, za katerega je malo upanja, da se bo iz nje še kdaj prebudil. Tudi po najbolj optimističnih scenarijih ni zagotovila za njeno politično preživetje. Brez bistvenih sprememb, tako v kadrovskem smislu kot v smislu političnega pozicioniranja, pa je stranka zagotovo obsojena na propad. Zdravko Počivalšek se zdi zadnji adut iz rokava,« ocenjuje Rok Čakš, urednik spletnega portala Domovina.

Počivalšek je namreč edini širše prepoznaven nekontaminirani obraz stranke. Velika prednost je, da njegova javna avtoriteta ne izhaja iz politično-ideoloških, temveč podjetniško-storilnostnih temeljev, dodaja sogovornik, kar mu omogoča repozicioniranje stranke proti liberalni sredini. Torej proti prostoru, ki ga s trenutno politiko pod vplivom Levice puščajo odprte prav vse koalicijske stranke, pred desetletjem pa ga je z obratom v desno konkurentom prepustil tudi Janez Janša s SDS. Ideja, da se SMC v obupnem boju za politično preživetje oprime te rešilne bilke, se mu zdi smiselna in edina z vsaj nekaj obeti za uspeh. SMC oziroma njenim poslancem in ministrom zlivanje s katero drugo stranko najverjetneje ne bi zagotovilo preživetja.

Povezovanje slaba alternativa

»Če upoštevamo njeno realno moč, katere ključ je enotnost poslanske skupine in usklajeno delovanje te in ministrske ekipe z vodstvom stranke, so alternativne možnosti združevanja SMC s katero drugo stranko manj modra izbira. Se pa z vidika drugih zagotovo zdijo dobra prevzemna tarča. Njihova cena, poslovno rečeno, je zaradi nizke javnomnenjske podpore nizka, realna vrednost pa ni takšna. Morebitna združitev stranke s katero od ostalih – izbira sicer ni velika – bi stranko slej ko prej ’požrla’, hkrati tudi poslanci ne bi imeli nobenega zagotovila za preživetje v prihodnjem mandatu,« še ocenjuje Zorko. Z menjavo vodstva lahko torej SMC samo pridobi.