Kako je danes biti otrok v Sloveniji?

Ljubljana – Župani več slovenskih krajev bodo danes svoje pisarne prepustili otrokom. Ti bodo prevzeli tudi vodenje nekaterih podjetij in kulturnih ustanov. Njihov glas bo odmeval v predsedniški palači, državnem zboru in tudi v medijih, kjer bodo sporočali, v kakšnem svetu želijo odraščati.

Ob 20. novembru, svetovnem dnevu otrok, letos praznujemo tudi 30-letnico konvencije o otrokovih pravicah, ki je najbolj splošno sprejet mednarodni dokument. Do zdaj je prvo listino, ki otroke prepozna kot samostojen subjekt in mu prizna neodtujljive pravice, podpisalo 196 držav.



Kako je danes biti otrok v Sloveniji? Na mednarodnih lestvicah državi po različnih kazalnikih priznavajo razvit sistem zaščite najmlajših članov družbe in zagotavljanja njihovih pravic – leta 2017 je organizacija Save the Children prepoznala Slovenijo kot državo, v kateri, poleg Norveške, otroci najbolje živijo, na lani vzpostavljenem indeksu blaginje otrok se je uvrstila na šesto mesto, skupaj s Švedsko, samo v treh evropskih državah je po podatkih Eurostata iz leta 2015 stopnja tveganja revščine in socialne izključenosti otrok nižja kot pri nas. Pohvalimo se lahko z najnižjo stopnjo neonatalne umrljivosti. V teh treh desetletjih se je v svetovnem merilu za polovico zmanjšala umrljivost mlajših od pet let in podhranjenost. A številni izzivi ostajajo, tako na svetovni ravni kot pri nas.


 

Svet je prijaznejši do otrok, a ne do vseh enako

 S sedanje perspektive se zdi kar malo neverjetno, da so minila komaj tri desetletja, kar so s konvencijo o otrokovih pravicah otroci uradno prepoznani kot subjekt, nosilec lastnih pravic. Kljub kar nekaj spodbudnim podatkom, kaj vse je danes bolje, kot je 
Konvencija o otrokovih pravicah temelji na štirih načelih, ki pripadajo vsem otrokom: prepoved diskriminacije, najboljša korist otroka, pravica do preživetja in zaščite pred kakršnimkoli izkoriščanjem ter njihova participacija. Kar 196 držav se je zavezalo, da jo bo spoštovalo, od njenega sprejetja do danes, a se, predvsem zahvaljujoč splošnemu razvoju, delno pa najbrž tudi temu dokumentu, mednarodna skupnost lahko pohvali z več pozitivnimi statistikami.



»Velik dosežek je, da je umrljivost mlajših od pet let za polovico nižja. Delež podhranjenih otrok se je zmanjšal z 18 na osem odstotkov. Več ljudi kot kadarkoli v zgodovini ima pitno vodo, nikoli v preteklosti ni toliko dečkov in deklic hodilo v osnovno šolo. Nekatere bolezni so skoraj že izkoreninjene, število okužb z otroško paralizo je, na primer, padlo za skoraj 99 odstotkov. Tako v svetu kot pri nas je opazen velik napredek, hkrati pa ostaja še kar nekaj izzivov iz preteklosti, nenehno se pojavljajo novi, ki se jih bo treba resno lotiti. To so revščina, marginalizacija, diskriminacija,« je prepričan Tomaž Bergoč, izvršni direktor Unicefa Sloveniji.



Kot najbolj pereče je naštel pomanjkanje hrane, ki ogroža več milijonov otrok, deklice so v mnogih delih sveta še zmeraj neenakopravne v primerjavi z dečki, veliko manj jih hodi v šolo, kar 650.000 deklet poročijo pred 18. letom. Okoli 50 milijonov mladoletnikov je na begu, ker so bili zaradi oboroženih konfliktov prisiljeni zapustiti svoje domove. Med skrb vzbujajočimi trendi, na katere opozarjajo v Unicefu v mednarodnem merilu, je stagnacija precepljenosti otrok v zadnjem desetletju, zato se spet bolj množično pojavljajo ošpice. Napovedane so posledice podnebnih sprememb, ki bodo vplivale na pomanjkanje hrane in preskrbo s pitno vodo ter na migracije. »Pozorni moramo biti tudi na pasti digitalnega sveta, z izobraževanjem in digitalnim opismenjevanjem, da bodo otroci dostopali do znanja, a bili hkrati zaščiteni,« razmišlja Bergoč.
 

Razlike v regijah 

Slovenija se na številnih lestvicah, ki merijo, kako je poskrbljeno za pravice in blaginjo mlajših od 18 let, praviloma uvršča zelo visoko, a si, po besedah izvršnega direktorja Unicefa, ne gre zatiskati oči pred razmerami, s katerimi se je treba ukvarjati: »Med njimi je gotovo revščina, ki otrokom jemlje možnosti, da razvijejo svoje potenciale. V slabšem položaju so otroci v enostarševskih družinah in iz migrantskih družin,« je opozoril Tomaž Bergoč in izpostavil romske otroke. »Le eden od treh konča osnovno šolo, na Dolenjskem pa celo zgolj dva med desetimi. Tudi za zgodnje poroke romskih deklic velja v javnosti velika toleranca, elemente prisile se 'preobleče' v kulturno značilnost, zato se ne ukrepa,« je kritičen.



Po indeksu blaginje otrok je Slovenija na šestem mestu, skupaj s Švedsko, a regijski indeks blaginje za leto 2015 vseeno kaže razlike znotraj države. Po tem merilu je blaginja otrok najvišja v gorenjski, osrednje-slovenski in posavski regiji, najnižja pa v obalo-kraški, pomurski in zasavski.