Kako bodo poslanci v drugo odločili o dodatku na delovno aktivnost?

Poslanci bodo najverjetneje na naslednji redni seji, ki se bo začela 18. novembra, ponovno odločali o noveli zakona o socialnovarstvenih prejemkih. Državni svetniki so namreč s 13 glasovi za in 3 proti izglasovali veto na predlog o ukinitvi dodatka za delovno aktivnost. Za potrditev zakona bi moralo v drugo biti za 46 poslancev, prvič jih je bilo le 34.

»Ukinitev dodatka za delovno aktivnost zadeva veliko ljudi, ki si prizadevajo povezati en konec meseca z drugim,« je predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Lidija Jerkič, predstavnica delojemalcev v državnem svetu, med drugim utemeljila predlog po vetu na zakon o socialnovarstvenih prejemkih. Po njenem mnenju je socialni sistem izjemno nepregleden in nad prejemniki denarne socialne pomoči ni nadzora, vendar »če res prihaja do zlorab, naj se dodatek vzame tistim, ki ga zlorabljajo, ne pa kar vsem«.

Državni sekretar na ministrstvu za delo Tilen Božič z argumenti, ki jih je vlada predstavila že v vseh dosedanjih razpravah, svetnikov ni prepričal. »Denarna socialna pomoč je po naravi začasen ukrep, ki zagotavlja premostitev, ko se nekdo, brez svojega vpliva, znajde v ogroženosti, cilj pa je z drugimi ukrepi zagotoviti čim hitrejšo aktivacijo na trgu dela, da bi si lahko posamezniki sami zagotovili preživetje. Drži, da tudi določeni ljudje, ki delajo, prejemajo dodatek za delovno aktivnost. Naš cilj je, da bi tisti, ki delajo morda za krajši delovni čas, delali za polnega,« je med drugim pojasnil Božič.





Eno od načel, ki je ministrstvo vodilo k ukinitvi dodatka je, da upravičenec do socialne pomoči ne more biti v ugodnejšem položaju kot tisti, ki si preživetje zagotavlja z delom. Po lanskem zvišanju minimalnega osnovnega dohodka pa so se za nekatere skupine ti prejemki zelo približali. Po Božičevih besedah imajo na centrih za socialno delo in zavodu za zaposlovanje težave ljudi prepričati, da se vključijo v ukrepe aktivne politike zaposlovanja, ker bi jim to zmanjšalo socialno pomoč. Če bo novela zakona zaživela, takšna aktivacija ne bi več vplivala na višino pomoči.

Dodatek za delovno aktivnost se sicer izplačuje v dveh višinah – delovno aktivni več kot 128 ur na mesec so upravičeni do 205 evrov, nižji dodatek (104 evre) pa dobivajo tisti, ki so aktivni med 60 in 128 ur na mesec, in pa posamezniki, ki so podpisali sporazum o prostovoljstvu s kakim društvom, pri čemer je obveza vsaj 24 ur prostovoljskega dela na leto.

Po podatkih ministrstva je bilo avgusta 90.376 upravičencev do denarne socialne pomoči, 66.336 med njimi odraslih, od katerih jih 9964 dobivalo dodatek za delovno aktivnost. Več kot polovica je v starostni skupini od 28 do 42 let. Delovno aktivnih več kot 128 ur na mesec je bilo 5381. Med prejemniki dodatka je 5441 zaposlenih in 448 ljudi, ki opravljajo dejavnost. Prejemnikov nižjega dodatka je 4583, večinoma so prostovoljci.





Svetniki so, ne da bi razpravljali o predlogu, prešli na glasovanje, pri katerem se jih je 13 izreklo za veto, 12 se jih je vzdržalo, 3 pa so bili proti. Precej bolj burno razpravo je ponovno pričakovati čez slaba dva tedna v državnem zboru. Novelo zakona so ob prvem glasovanju podprli poslanci SMC, Desusa, LMŠ in SAB, kjer pa naj bi vseeno imeli nekaj pomislekov. Glas za so dali tudi predstavniki SNS in narodnih manjšin.

Zelo glasno proti so v Levici, kjer vladi zaradi tega predloga očitajo uvajanje protisocialnega ukrepa, prav tako mu nasprotujejo v koalicijski SD. Poslanci NSi in SDS so v parlamentarni debati večkrat izpostavljali, da je delo razvrednoteno in da so razmerja med delom, pokojninami in socialno pomočjo popolnoma porušena, pri glasovanju pa so se vzdržali. Potrjen je bil tudi amandma SDS, da se dolgotrajnim prejemnikom pomoči ta prepolovi, če zavrnejo ponudbo javnega dela. Če se nihče ne bo premislil, zakon v drugo ne bo potrjen.