Dobro jutro!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Slovenija

Kako bo delovala in kako ravnati, ko bo prispelo opozorilo

Pet vprašanj in odgovorov o #Ostanizdrav: razvoj aplikacija za obveščanje o stikih z okuženimi se bliža koncu, znane so že tehnične podrobnosti.
Mobilna aplikacija bo na voljo v slovenske, angleškem, italijanskem in madžarskem jeziku. FOTO: Matej Družnik/Delo
Mobilna aplikacija bo na voljo v slovenske, angleškem, italijanskem in madžarskem jeziku. FOTO: Matej Družnik/Delo
24. 7. 2020 | 17:50
24. 7. 2020 | 17:50
5:39
Ljubljana – Aplikacija za obveščanje o stikih z okuženimi, ki jo prilagaja podjetje RSteam, se bo imenovala #OstaniZdrav, so razkrili na ministrstvu za javno upravo in predstavili njene podrobnosti v želji, da bi si jo prostovoljno namestilo čim več posameznikov.
 

Kdaj bo mobilna aplikacija na voljo?


Prilagoditev nemške aplikacije naj bi bila pripravljena do 1. avgusta, nato pa je od Googla in Appla odvisno, kako hitro jo bosta preverila in uvrstila v svoji digitalni trgovini. Predvideva se, da bi lahko bila na voljo sredi avgusta. Posameznik si jo bo lahko namestil tako kot vse druge mobilne aplikacije. Na voljo bo za telefone z najmanj operacijskim sistemom IOS 13.5, kar pomeni, da si jih bodo lahko naložili uporabniki modelov 6s in novejših, medtem ko bo na voljo tudi za nekoliko starejše naprave, ki jih poganja operacijski sistem Android verzija 6 ali novejša.
 

Kako bo delovala mobilna aplikacija?


Ko bo naložena, si bo z drugimi uporabniki aplikacije samodejno izmenjevala tako imenovane ključe, ki so anonimizirani, oziroma beležila bo stike z drugimi telefoni in informacije o njih shranila za 14 dni, kolikor je ocenjena inkubacijska doba koronavirusa.

Epidemiolog, ki v vsakem primeru opravi epidemiološko poizvedovanje pri potrjeno okuženih, bo – ko bo mobilna aplikacija na voljo – vsakega povprašal tudi o njeni uporabi in mu nato ponudil, da vanjo vnese posebno enkratno desetmestno kodo, ki bo veljavna le eno uro, s čimer naj bi preprečevali morebitne zlorabe. Če oziroma ko jo bo uporabnik vnesel in bo strežnik ugotovil, da je koda pravilna, bo izdal dokazilo o okuženosti, ki ga bo nato poslal na aplikacijo uporabnika. Šele takrat bo aplikacija okuženega poslala vse svoje oddajne kode oziroma dnevne ključe na centralni strežnik, kjer bodo ostali v evidenci 14 dni.

Aplikacija na napravah uporabnikov bo hkrati redno preverjala podatke o okuženih ključih in jih križala s tistimi, ki jih je zaznala sama v zadnjih 14 dneh. Če bo ugotovila, da je v evidenci okuženih kak ključ telefona, s katerimi je bil naš telefon v stiku, bo stekel izračun izpostavljenosti in v primeru rizičnega stika – specifikacije sicer še določajo, a načeloma so to več kot 15-minutni stiki v radiju dveh metrov – posameznika. Aplikacija bo nato uporabnika opozorila o izpostavljenosti tveganju.
 

Kaj pa učinkovitost mobilne aplikacije?


Četudi razvijalci aplikacij in programske opreme povečini ocenjujejo, da bi za učinkovito delovanje mobilno aplikacijo moralo uporabljati vsaj okoli 60 odstotkov prebivalstva – torej praktično vsi, ki uporabljajo primerne telefone –, pa državni sekretar na ministrstvu za javno upravo Peter Geršak izpostavlja, da zadnje raziskave kažejo, da se dodana vrednost uporabe mobilne aplikacije pokaže že, če jo uporablja deset ali 14 odstotkov ljudi. »Ta aplikacija ne bo rešitev, ampak bo le košček v sestavljanki skupaj z ostalimi ukrepi,« je med drugim ocenil epidemiolog in vodja centra za nalezljive bolezni na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) Mario Fafangel in dodal, da bo to zanje le dodatna pomoč pri opozarjanju posameznikov, ki jih s tradicionalnim delom morda ne uspejo najti.
 

Kaj storiti, ko bo posameznik obveščen o rizičnem kontaktu?


Za zdaj je predvideno, da naj bi posameznik le bolj pozorno opazoval svoje obnašanje in se po možnosti samoizoliral. Kot je poudaril minister za javno upravo Boštjan Koritnik, aplikacija ne razkriva niti lokacije niti identitete okužene osebe, sporoči samo, da sta se dve osebi srečali.

Čeprav je na najvišji ravni dalj časa potekala debata, ali bodo imeli uporabniki, ki bodo dobili obvestilo o rizičnem kontaktu, tudi možnost testiranja, se epidemiologom to ni zdela najboljša možnost. Vztrajajo pri testiranju tistih, ki kažejo znake okužbe. Takojšnje testiranje bi namreč lahko vodilo v občutek lažne varnosti, saj je inkubacijska doba koronavirusa ocenjena na od dva do 14 dni. Potrebnih bi bilo torej več testiranj, za kar pa Slovenija tudi nima dovolj virov. Bolj naj bi opozorilo torej služilo percepciji tveganja in bolj predvidenemu ravnanju posameznika.
 

Kaj je z »obveznostjo« mobilne aplikacije?


Če bi bila v prvih nekaj tednih ali mesecih dovolj dobro sprejeta, po naših informacijah obstaja velika verjetnost, da ministrstvo za javno upravo niti ne bo nadaljevalo z razvojem obvezne mobilne aplikacije, ki sicer ima zakonodajno podlago v že sprejetem četrtem protikoronskem paketu. Za takšen korak so se odločili predvsem zaradi možnih zapletov, ki bi jih lahko prinesel razvoj obvezne mobilne aplikacije. Tehnološka giganta Google in Apple namreč prepovedujeta uporabo njune tehnološke rešitve – vključuje jo večina evropskih mobilnih aplikacij –, v primeru kakršnega koli vsiljevanja upoštevanja zakonodaje ali za namene, ki bi vodili v kaznovanje.

Ali je ta obvezna aplikacija skladna z ustavo, pa bo najverjetneje preverilo tudi ustavno sodišče. Besedilo zahteve za ustavno presojo, ki jo lahko vloži vsaj tretjina vseh poslancev, namreč že nastaja. Kdaj jo bodo vložili, še ni jasno.

Sorodni članki

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine