V nadaljevanju preberite:

Delova analiza je pokazala, da je slovenska diplomacija – ne da v to vmešavamo feministično zunanjo politiko, ki je usmeritev sedanje vlade – feminiziran poklic, kar pomeni, da je delež diplomatk v zunanji in notranji službi zunanjega ministrstva precej večji od deleža diplomatov, a na najvišja diplomatska mesta, torej veleposlaniška, se prebije veliko večji delež moških. Povrhu vsega pa Slovenija pošilja izbrane diplomatke na najzahtevnejše veleposlaniške položaje v neevropske države, ki se jih moški večinoma izogibajo.

Na ministrstvu za zunanje in evropske zadeve (MZEZ) je zaposlenih 482 žensk in 272 moških. Razmerje je skoraj 2 : 1 v prid ženskam. Zelo podobno je razmerje, če pogledamo število vseh diplomatov, tako v notranji službi ministrstva kot v zunanji službi, kamor sodijo vsi diplomati, napoteni v tujino. Razmerje pa se obrne na glavo, če primerjamo deleža veleposlanic in veleposlanikov.

Znotraj MZEZ obstajajo pobudniki za bolj feminizirano, bolj do družine prijazno okolje na ministrstvu. »Feministična zunanja politika bi morala izpostavljati tudi vidike izzivov zgodnje kariere, pri kateri so moški enako ranljivi kot ženske. To je novodobni obrat v poklicu, ki pa za zdaj še ni zajet v diplomatskih statistikah,« opozarja mednarodna politologinja dr. Ana Bojinović Fenko.