Kaj res?

»Milojka [Kolar] predlaga posebno obravnavo le za zdravnike t. i. tretjih držav, ne pa tudi za zdravnike iz EU … Ali ni to v nasprotju z Ustavo RS, načelom enake obravnave pred zakonom?«
Jelka Godec, SDS, 4. 7. 2018

■ ■ ■ V tem primeru pomislek ni utemeljen. Jelki Godec se zdi sporen 12. č člen sprememb zakona o zdravniški službi. Opredeljuje pogoje, pod katerimi je mogoče zaposliti zdravnika specialista, ki je poklicno kvalifikacijo pridobil zunaj EU, evropskega gospodarskega prostora ali Švicarske konfederacije. Določilo ni sporno oziroma vsaj ne bi smelo biti sporno, ker so pogoji zaposlovanja ljudi z omenjenih območij že opredeljeni v drugi zakonodaji.

——————
»To bi moralo veljati za vsa podjetja in zavode, še toliko bolj pa za Luko Koper, ki je v dvotretjinski javni lasti.«
Levica, 29. 6. 2018

■ ■ ■ Luka Koper ni ne javno podjetje in tudi ni v dvotretjinski javni lasti. Luka Koper je v večinski državni lasti. Velika razlika je med javno in državno lastnino. Do javne lastnine lahko dostopajo vsi. Luka Koper pa je gospodarska družba, ki ne opravlja javne službe, ampak gospodarsko dejavnost.

——————



»Prodajni postopek se je pred leti začel, že v tem mandatu, mi smo ga seveda podpirali, dokler ni Slovenski državni holding povprašal vlade, kaj pa z rizikom, kajti kar naenkrat je bilo ugotovljeno, so ugotovili strokovnjaki iz tujine in SDH, da nastaja rizik glede hrvaških prenesenih vlog ...«
Miro Cerar, 5. 7. 2018

■ ■ ■ Vprašanje deviznih vlog hrvaških varčevalcev je stara zgodba. Že ob vstopu KBC v lastništvo NLB leta 2002 je država dala jamstvo, da te vloge ne bodo breme banke. Slovenija problematiko deviznih vlog vodi v sklopu pogajanj o nasledstvu SFRJ, kjer pa se to področje še ni rešilo.