Kaj porečete na šolo, kjer pišeš tri, dobiš pet?

Ljubljana - Zadnjo kontrolko pri filozofiji je profesorica sociologije in filozofije na trboveljski Gimnaziji in ekonomski srednji šoli Nasta Doberlet Bučalič »začinila« z latinskim Vse, kar imam, nosim s seboj. Čemu? Odgovor je preprost, pravi: »Premalo poudarjamo, da lahko človeku vzamejo vse – razen razsežnosti znanj, modrosti in veščin. Te imamo in nihče nam jih ne vzame.«

V naslednjih mesecih se bodo slovenski srednješolci znašli na življenjski prelomnici. Treba se bo odločiti za nadaljnji študij. Kam iti, katero smer izbrati? Sabina Mikuletič Zalaznik, karierna svetovalka v Kariernih centrih Univerze v Ljubljani, opaža cel spekter dejavnikov, ki vplivajo na odločitev mladih: »Nekaterim je pomembno, da bodo imeli zagotovljeno službo, na druge odločilno vplivajo starši, ki imajo, denimo, družinsko podjetje, prijatelji, nekateri se odločajo na podlagi predmetov, pri katerih so dobri, nekateri izhajajo iz hobija. Določenim je pomembno, da poklic uživa ugled v družbi, nekateri samodejno nadaljujejo to, za kar so se izobraževali v srednji šoli … Nekaterim pa je pomembna lokacija: dijak želi študirati biologijo, točk za študij v Ljubljani verjetno ne bo imel dovolj, a raje kot da se preseli v drug kraj, bo spremenil izbiro študija.«

Znanje in ocene kot vrednota

Največje poslanstvo šolskega sistema je (na)učiti. Če je šola zahtevna, smo ji lahko samo hvaležni. Najslabše, kar se lahko pripeti dijaku, je, da ga oropamo za znanje, meni Bučaličeva: »V instantni potrošniški družbi, kjer velja pravilo maksimalnih uspehov ob minimalnem trudu, vsi postanemo potrošniki – tudi v šoli. Najbrž bi bila zelo privlačna šola, ki bi vpeljala akcijo pišeš dve, dobiš štiri ali pišeš tri, dobiš pet. Toda mlad človek brez znanja je nekonkurenčen. In mladi se tega že zavedajo.« A vrednota današnjih generacij so poleg znanja še vedno tudi ocene. Kaj vse naj torej upoštevajo dijaki pri izbiri študija? Zalaznikova svetuje, naj predvsem izberejo študij, ki jih zanima in naj bodo pozorni na ponudbo: »Visokošolski zavodi lahko veliko obljubljajo in mladi so v poplavi informacij lahko pogosto v težki situaciji, kako se odločiti. Pri tem je zelo pomembno, da informacije kritično presojajo in jih pridobivajo tudi iz drugih virov. Dijaki naj razmišljajo o tem, kaj jih veseli, kaj radi počnejo v prostem času, kakšni so njihovi talenti, kaj jim je pomembno. Pogovarjajo naj se s starši, prijatelji, ki jih dobro poznajo, učitelji ...«

Mladi so črnogledi, prisluhnimo jim

Ob tem ne čudi, da mlade pesti črnogledost. »Kulturni vzorci so se spremenili. Nekoč je veljalo: človek konča šolanje, dobi varno zaposlitev, ima družino … in se srečno upokoji,« razlaga Bučaličeva, prepričana, da bodo prej uspeli fleksibilni, razgledani, drzni, pripravljeni tvegati. Zalaznikova v zadnjih letih opaža nekoliko večji vpis na naravoslovje in tehniko, kar je po njenem najbrž posledica tehnologij, ki so mladim bližje, te smeri se tudi bolj promovirajo in ta znanja so pri delodajalcih zelo iskana. Sicer je med srednješolci največ interesa za umetnostne študijske programe in programe s področja zdravstva (babištvo, fizioterapija, medicina, laboratorijska biomedicina, dentalna medicina, farmacija), ki že leta beležijo najvišje minimume točk. Dijaki tudi vedno več sprašujejo o zaposlitvenih možnostih in po izkušnjah v tujini.

Težko je reči, kateri poklic bo čez pet let »in«, a ne glede na to naše šole po Bučaličevi čakajo mnogi izzivi: kako mladim ob znanju razvijati veščine, kot denimo, da je normalno biti drugačen in jim dati občutek svobodne izbire, jih naučiti, da po zaključenem obdobju sledi iskanje novih rešitev in novih priložnosti - brez žalosti, depresije, obupa, ker se je določeno obdobje končalo.