Kaj je zdravo srce in kako ga negovati

Matija Cevc, prim. dr. med., predsednik Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije odgovarja na vprašanje G+, kako ohraniti zdravo srce, skrbeti zanj, katere so glavne srčno-žilne bolezni, kateri so glavni ukrepi za preprečitev srčno-žilnih bolezni.

Kako pomembno je ohraniti zdravo srce in kako lahko k temu pripomoremo sami?

Najprej je treba povedati, kaj sploh je zdravo srce. Poenostavljeno bi lahko rekli, da je srce zdravo takrat, ko lahko brez težav prečrpa po telesu toliko krvi in s tem dostavlja kisik in hranila, kolikor jih tkiva zdravega človeka v raznih situacijah potrebujejo.

Dobro delujoče srce je ključno za naše dobro počutje in zmogljivost. Bolj ko peša, slabše opravlja črpalno nalogo, zaradi česar nekateri organi ne morejo več ustrezno delovati.



Za ohranjanje zdravja srca je ključnega pomena izogibanje vsem tistim navadam in dejanjem, ki lahko pripeljejo do okvare srčne mišice. Če se zamaši žila, ki prehranjuje srčno mišico, kar se zgodi na primer pri srčnem infarktu, lahko pride do odmrtja dela srčne mišice in s tem do številnih zapletov.

Načeloma pa velja, da srce varujemo z zdravim življenjskim slogom: da ne kadimo, skrbimo za redno telesno dejavnost, psihosocialno urejenost, uživamo mediteransko prehrano itd. Seveda ne smemo pozabiti tudi na urejen krvni tlak, sladkor v krvi in holesterol, na kar vse vpliva zdrav življenjski slog, včasih pa je potrebno še redno jemanje zdravil.

Od zdravil za uravnavanje tlaka, krvnega sladkorja ali holesterola, ki jih zaužijemo le občasno, ni nobene koristi!
 

Katere so glavne srčno-žilne bolezni?

Najpogostejša srčna bolezen je ishemična bolezen srca. Od stopnje motnje prekrvitve ali obsega prizadete srčne mišice so odvisne tudi težave, ki spremljajo takega bolnika. Med srčno-žilne bolezni spadajo tudi ateroskleroze drugih povirij, kot so arterije, ki s krvjo preskrbujejo možgane ali okončine.

Motnje v prehodnosti teh žil lahko povzročijo možgansko kap ali pa odmrtje oziroma gangreno dela nog. Prav poseben problem so tudi okvare drobnih žil (mikroangiopatija) na primer pri sladkorni bolezni, ki lahko povzroči odpoved ledvic, slepoto, gangreno nog in potrebo po amputaciji prstov ali celo cele noge.

Katere so glavne težave srčno-žilnega »sistema«, ki jih povzroča današnji način življenja, ko smo vedno več v sedečem položaju?

Najpogostejše posledice današnjega hektičnega in hitrega načina življenja se kažejo na žilju. Na primer, preobilna in kalorična prehrana vpliva na čezmerno telesno težo ali debelost in dismetabolizem, ki ga spremljajo povišan krvni sladkor in maščobe v krvi.

Neredko debelost povzroča tudi povišan krvni tlak. Poleg tega je stresno življenje vzrok tudi za številne psihološke težave – od depresije in nespečnosti do pregorelosti –, taka stanja pa povečajo ogroženost za srčno-žilne zaplete tudi do štirikrat.

Uravnotežena prehrana sredozemskega tipa, redna telesna dejavnost in sprostitvene dejavnosti (meditacija, joga, avtogeni trening ipd.) nam lahko proti temu učinkovito pomagajo.

Seveda pa si je za to treba vzeti čas, pri čemer moramo vedeti, da »minuta zamujena ne vrne se nobena«. Skratka, če smo z nezdravim načinom življenja že povzročili škodljive spremembe na žilju, jih bomo le težko popravili in nadomestili zamujeno oziroma okvarjeno.

Je pa res, da nikoli ni prepozno, da se ne bi splačalo potruditi in spremeniti življenjskega sloga iz nezdravega v zdravega.


 

Ali se v času koronavirusa povečujejo težave zaradi srčno-žilnih bolezni?

Na žalost se, saj ljudje v teh časih pogosto zanemarjajo ali celo spregledajo opozorila telesa, da je nekaj narobe. Zaradi strahu pred okužbo so se številni zaprli med štiri stene in popolnoma opustili telesno dejavnost.

Opažamo tudi, da bolniki ne prihajajo na naročene kontrolne preglede in se zato dokaj pogosto zamudi pravi čas za ukrepanje. Na primer pri možganski kapi imamo le štiri ure časa, da »odmašimo« zamašeno možgansko arterijo, ki je povzročila kap.

Če zamudimo ta čas, nastanejo v možganovini nepopravljive posledice, tudi invalidnost. Če pa bi taka oseba prišla pravočasno v ustrezno ustanovo, bi lahko žilno zaporo odstranili in omogočili dotok kisika in hranil možganskim celicam, ki tako ne bi odmrle.


 

Ali so tem težavam srčno-žilnih bolezni izpostavljeni samo starejši ali tudi druge generacije?

Starost je res eden najpomembnejših dejavnikov tveganja, vendar obstajajo tudi stanja, ko lahko že mladi doživijo na primer srčni infarkt. Kar 17 odstotkov zgodnjih smrti, to je smrti pred 65. letom starosti, je posledica srčno-žilnih bolezni.

V Sloveniji je približno 8000 ljudi, ki imajo tako imenovano družinsko hiperholesterolemijo in zaradi tega pospešeno aterosklerozo. Ti ljudje pogosto doživljajo srčne infarkte pred 50. letom starosti.

Zelo pogosta je tudi družinska kombinirana dislipidemija, ki jo najdemo pri 50 odstotkih zgodnjih srčnih infarktov. Kar nekaj je tudi prirojenih srčnih bolezni, ki prav tako vplivajo na pojavnost srčno-žilnih bolezni in na dolgost ter kakovost življenja.
 

Kateri so glavni ukrepi za preprečitev srčno-žilne bolezni?

Ti ukrepi so enostavni, a tudi zapleteni. Vemo, da kajenje cigaret izredno poveča ogroženost za srčno-žilne zaplete, rakava obolenja, pljučne bolezni. Slišati je preprosto – neham kupovati cigarete in je težava odpravljena. A žal ni tako, saj se mnogi kadilci zelo težko odpovejo kajenju tobaka.

Podobno velja za čezmerno telesno težo in debelost. Ukrep je enostaven – ustrezna prehrana. Žal se ljudje prepogosto oprijemajo raznih diet, ki obljubljajo hitro shujšanje.

Pogosto jim res uspe, vendar ob takih dietah (na primer razne izključitvene ali pa izrazito manjkalorične) večina ljudi ne zdrži prav dolgo in se potem spet zredijo ter ponavadi pridobijo celo več kilogramov, kot so jih z dieto izgubili.

Za učinkovito hujšanje je ključnega pomena, da postopoma spremenimo življenjske navade, poiščemo prehranski vzorec, ki nam je dosegljiv in za nas sprejemljiv, omejimo dnevni kalorični vnos in se vsak dan začnemo ukvarjati s telesno dejavnostjo.

Ni nam treba iskati izrazitih obremenitev, ampak izberimo tako dejavnost, ki jo bomo ob svojih vsakodnevnih obveznostih lahko tudi res izvajali.

Razne »novoletne zaobljube«, da bomo tekli maraton in shujšali za 20 kilogramov, so popolnoma neprimerne in škodljive, dovolj je, če si obljubimo, da bomo vsak dan ali pa trikrat na teden hodili tako intenzivno, da se bomo dobro preznojili in na primer v šestih mesecih telesno težo zmanjšali za deset odstotkov.

Skratka, postaviti si moramo ambiciozen, a dosegljiv cilj.