Kaj je ob prihodu v Zagreb izjavila Ursula von der Leyen

Novoizvoljena predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen je v ponedeljek obiskala Zagreb. V hrvaški prestolnici njen obisk vidijo tudi kot zahvalo za podporo in vztrajanje premiera Andreja Plenkovića, da vodenje komisije pripade Evropski ljudski stranki (EPP).

S hrvaškim predsednikom vlade je von der Leynova govorila o sestavi prihodnje komisije, pa tudi o hrvaškem predsedovanju EU v prvi polovici leta 2020, o večletnem finančnem okviru EU ter o prizadevanjih Hrvaške za vstop v schengensko območje. Nekateri hrvaški mediji so pred dnevi že objavili neuradno informacijo, da tehničnih ovir za vstop Hrvaške v schengen ni več. Informacija je menda prišla iz diplomatskih krogov.

Postanek Ursule von der Leyen so v Zagrebu ocenili kot precej pomemben, čeprav bo nova evropska komisija sicer resno začela delo šele jeseni. Med prioritetami, ki jih je navajala v izjavah von der Leynova, bodo vprašanja meja, podnebne spremembe ter tudi vprašanje, kako zagotoviti enakost v okviru EU, torej ravnotežje med Vzhodom in Zahodom. Na petih ključnih mestih v Bruslju za zdaj ni nobenega predstavnika iz Vzhodne Evrope, von der Leynova pa je v izjavi po izvolitvi hrvaškim medijem zagotovila, da se bo resno ukvarjala z vprašanjem geografskega ravnotežja oziroma da ga bo poskušala zagotoviti tudi pri svojih prihodnjih kadrovskih odločitvah in sestavljanju komisije ter odločitvi o resorjih, ki bodo pripadli posameznih članicam. V svojem tvitu pred pristankom v Zagrebu je von der Leynova, ki bo ta teden obiskala še Španijo in Italijo, zapisala, da se obiska, kot tudi vseh uspehov najmlajše članice EU, ki je pravzaprav prava zgodba o uspehu, zelo veseli.

Doslej je svoje komisarske kandidate predlagalo 16 držav, med njimi še ni Hrvaške. Tudi to je bila po pričakovanjih tema pogovora ter seveda tudi prioritete Hrvaške ob njenem predsedovanju EU.

Andrej Plenković je že dosedanje sodelovanje z von der Leynovo še v funkciji nemške obrambne ministrice ocenil kot zelo dobro, izrazil je tudi zadovoljstvo, da je prav njej uspelo prepričati evropske poslance, da so jo na funkcijo izvolili. Pri tem ni pozabil poudariti, da oba pripadata isti evropski družini, EPP.

Kaj sta povedala pred pogovori

»Hrvaška je le šest let članica EU, zdaj nas čaka predsedovanje, v tem času se bodo določile tudi prihodnje politične prioritete. Hrvaška še vedno lovi korak v razvojnem smislu tudi z mlajšimi državami članicami EU, prizadevamo si, da bi dosegli raven, ki je primerna razvitim državam EU. Naša vlada je usmerjena proevropsko. Naše ambicije so, da izpolnimo vsa merila za vstop v schengen, radi pri predstavili tudi svoje načrte za prevzem evra, še pred tem pa seveda za vstop v evropski tečajni mehanizem,« je v izjavi za javnost ob prihodu visoke gostje poudaril Andrej Plenković. Spomnil je tudi na demografske izzive in negativni demografski prirast, s katerim se srečujejo številne države EU, zato bi bilo po njegovem dobro, da bi bilo to vprašanje tudi ena od prioritet EU.

Von der Leynova je ocenila, da je Hrvaška »izredna članica EU, je izreden primer uspeha«. Država je po njenem model in vzor za druge države. Osebno je hvaležna za močno hrvaško podporo med njeno kandidaturo za predsednico evropske komisije.
»S kolegom Plenkovićem bova govorila tudi o političnih smernicah, ki sem jih objavila pred dvema tednoma, torej o vprašanju varnosti, evropski obrambni uniji, frontexu ter seveda tudi vprašanjih demografskih sprememb, ki prinašajo veliko priložnosti, če se jih lotimo na pravi način,« je ocenila. Napovedala je, da bodo teme njenega pogovora s predstavniki hrvaške vlade
tudi teme, ki so v interesu Hrvaške. »Na primer tudi proces vključitve v schengensko območje. Hrvaška je na tem področju storila veliko, vem, da je treba dobiti soglasje sveta EU, stala vam bom ob strani,« je napovedala Ursula von der Leyen.

Von der Leynova se med drugim zavzema za ambicioznejšo politiko EU glede migrantskega vprašanja, tudi za enakomernejšo razporeditev migrantov po državah EU. Prav vprašanje strahu pred migranti je po letu 2015 sicer močno načelo schengensko območje.
 

Hrvaška na poti v schengen

Hrvaška oziroma njeno ministrstvo za notranje zadeve naj bi torej končalo z obsežnim in dolgotrajnim postopkom prilagajanja in izpolnjevanja tehničnih zahtev za vstop v schengensko območje. Postopek evalvacije je Hrvaška sprožila leta 2015. Hrvaški premier Andrej Plenković je napovedal, da naj bi v schengensko območje vstopili do leta 2020 oziroma do hrvaškega predsedovanja EU.

Vstop v Schengen je sicer ena od prioritet hrvaške zunanje politike, za kar naj bi si poleg izpolnitve tehničnih vprašanj Hrvaška tudi politično intenzivno prizadevala. Z izpolnjevanjem tehničnih pogojev se žogica prestavlja na področje politike, saj morajo vstop potrditi še države članice.

Naša stran informacij o tem, da naj bi bila Hrvaška pred vrati schengna, nima, na konkretno vprašanje, ali bo vlada pogojevala vstop – še spomladi je slovenski premier Marjan Šarec v intervjuju za POP TV izjavil, da je Hrvaška od schengna še daleč, pri tem pa ni izključil, da bo njegova vlada vprašanje članstva Hrvaške povezala z nerešenim vprašanjem arbitraže oziroma hrvaške neimplemantacije razsodbe arbitražnega sodišča – odgovora ni.





»Slovenija podpira vstop Hrvaške v schengensko območje. Hkrati pa pričakuje od vseh kandidatk za vstop v schengensko območje, da bodo izpolnile vsa ustrezna merila za vstop v sistem, ki veljajo za vse, ter se držale splošnih načel in vrednot Evropske unije, kot so vladavina prava, spoštovanje določil mednarodnega in evropskega prava ter podpisanih dogovorov,« so nam odgovorili iz vlade. Osnovni pogoj za vstop posamezne države v schengensko območje je izpolnjevanje strokovno tehničnih kriterijev, opredeljenih v evropski zakonodaji.

Tretje poročilo evalvacijske skupine, ki jo sestavljajo strokovnjaki iz evropske komisije in posameznih držav članic, po naših podatkih še ni pripravljeno. V tem trenutku tako nismo seznanjeni s tem, ali Hrvaška izpolnjuje pogoje za vstop v schengensko območje. Obenem pa dodajamo, da odločitev o sprejemu nove članice v schengenski pravni red poteka v okviru sveta EU za pravosodje in notranje zadeve na podlagi soglasne odločitve vseh držav članic in posvetovanja sveta z evropskim parlamentom.



Poleg Hrvaške so kandidatke za vstop v schengen še Romunija, Bolgarija in Ciper. Prvi dve sta sicer izpolnili vse kriterije, a za zdaj ostajata zunaj območja prostega pretoka ljudi in blaga, saj morajo soglasje k priključitvi novih držav podati vse članice EU. Pri Romuniji, ki je upala, da bo v schengen vstopila med svojim predsedovanjem Uniji v prvi polovici letošnjega leta, naj bi se zatikalo pri spoštovanju vladavine prava, Bolgariji pa nekatere države očitajo neučinkovitost pri odpravljanju organiziranega kriminala in korupcije. Pogovori z Nikozijo zaradi »ciprskega vprašanja« za zdaj ne potekajo.