Kaj je dobil Jelinčič za to, da je podprl Šarcu proračun

Pri sredinem odločanju o rebalansu proračuna za letos je svoje štiri glasove prispevala tudi Jeličničeva opozicijska SNS. Če bo vlado pri njenih predlogih podpirala še naprej, podpis sporazuma o sodelovanju koalicije z Levico Marjanu Šarcu sploh ni potreben.

V LMš priznavajo, da so se pred glasovanjem o rebalansu proračuna srečali tudi z delom opozicije. Pri Zmagu Jelinčiču so bili uspešni, medtem ko prepričevanje predstavnikov NSi ni obrodilo sadov. Kot kaže izpis poimenskega glasovanja, je proti glasovalo pet poslancev te stranke, dva pa sta bila odsotna.

V vrstah Šarčevih koalicijskih partnerjev so se po tem glasovanju spraševali, kaj je vplivalo na to, da so podporo proračunskim dokumentom prispevali tudi poslanci opozicijske stranke SNS. »Če so dogovori bili, so potekali izključno na osi LMŠ–SNS, drugi o tem nismo bili obveščen. Težko pa je verjeti, da bi ta opozicijska stranka rebalans podprla, v zameno za to pa ne bi dobila nič,« bi lahko povzeli ocene koalicijskih sogovornikov.


 

Levica jih je dobila po nosu

Zmago Jelinčič trdi, da političnega trgovanja pred glasovanjem ni bilo. »Rebalans proračuna smo podprli iz treh razlogov. Najprej smo želeli pokazati, da koaliciji ni treba poklekniti pred vsakim izsiljevanjem Levice ter da ji ni treba pristajati na status talke v rokah radikalnih levičarskih politikov. Levica jih je po mojem mnenju tokrat prvič dobila po nosu, videla je, da je lahko proračun sprejet tudi brez njihovih glasov. Levici je treba pokazati, da ne more kar naprej izsiljevati in trgovati. Vlada ne sme biti talka Levice,« ocenjuje.



Evropska komisija je ocenila, da proračunski načrt Slovenije za letos predstavlja tveganje neskladnosti z evropskimi proračunskimi pravili. »Rebalans proračuna smo podprli tudi zaradi kritik Bruslja. Ker vedno tako klečeplazimo pred njihovimi birokrati, me zanima, kako bodo ravnali zdaj,« še pojasnjuje Jelinčič.

SNS po njegovih besedah v prihodnje pričakuje tudi več posluha pri obravnavi njenih poslanskih vprašanj in pobud. Med njimi omenja tudi pobudo o poimenovanju in preimenovanju ulic in trgov, ki so jo naslovili na pristojno ministrstvo za okolje in prostor. V njej med drugim opozarjajo, da imamo v Ljubljani, na primer, Zrinjskega ulico ali pa Hrvatski trg, ne glede na aktualne odnose s sosednjo državo. Pri poimenovanjih bi si želeli več slovenskih imen, poudarja, da bi se tujci zavedali, da hodijo po slovenskih tleh.


 

Račun morda še pride

Brane Golubović, vodja poslanske skupine LMŠ, prav tako trdi, da SNS v zameno za podporo rebalansu proračuna za zdaj niso obljubili nič. Logično vprašanje pa seveda je, ali bo Zmago Jelinčič kaj zahteval pozneje, če bo državni svet izglasoval veto na zakon o izvrševanju proračuna, ki je sestavni del proračunskih dokumentov. V tem primeru vlada potrebuje 46 glasov poslancev.

Kolicija jih ima, kot je znano, 43, računa lahko še na dva glasova poslancev narodnosti, očitno pa tudi na štiri poslance SNS.
Novele zakona o izvrševanju proračuna, ki spremlja rebalans proračuna, določa med drugim potrebni obseg zadolževanja države za letos ter dovoljeno število zaposlenih v skupnem kadrovskem načrtu državnih organov. Doslej dopustno povečanje do največ 0,8 odstotka se po njem povečuje za 0,2 odstotne točke. V državnem svetu predlogu novele zakona o izvrševanju proračuna oporekajo predvsem zaradi, po njihovem mnenju, prenizke povprečnine za občine, pripombe na proračunske dokumente so najbolj številne na področju lokalne samouprave in skladnega regionalnega razvoja.