Kadrovska kriza zapira vrata domov za starejše

Akutna kadrovska kriza bo zaprla vrata domov za starejše za nove stanovalce, opozarja Skupnost socialnih zavodov Slovenije, ki poziva vlado k takojšnjemu ukrepanju. Številni domovi za starejše so zaradi pomanjkanja delavcev zmanjšali namestitvene zmogljivosti, večletno zaostrovanje kadrovskih razmer pa bo že v tem mesecu socialnovarstvene zavode prisililo, da bodo zelo omejili ali povsem zaustavili sprejeme novih stanovalcev.

Denis Sahernik, sekretar Skupnosti socialnih zavodov Slovenije. FOTO: Uroš Hočevar

»Že dlje časa opozarjamo na zaostrovanje kadrovske krize v domovih za starejše, saj ti kljub ponavljanju razpisov ne morejo dobiti delavcev, ki so nujni za njihovo delovanje. Posamezni domovi so zaradi pomanjkanja delavcev že morali postopoma zmanjševati namestitvene zmogljivosti z zapiranjem bivalnih enot oziroma oddelkov, kmalu pa bodo prisiljeni tudi radikalno omejiti ali povsem zaustaviti sprejeme novih stanovalcev,« je povedal Denis Sahernik, sekretar Skupnosti socialnih zavodov Slovenije. »Zavedamo se, da gre za skrajen ukrep, vendar se mu žal ni mogoče več izogniti, če želimo zaščititi obstoječe zaposlene, stanovalcem pa zagotavljati varno in kakovostno oskrbo in zdravstveno nego. Zaposleni so preobremenjeni in mnogokrat že tudi izgoreli, zato stanovalcem le še z izjemnimi napori lahko zagotavljajo storitve, ki jih ti plačujejo. Vrtimo se v začaranem krogu, ko zaradi slabih delovnih pogojev in preobremenjenosti odhajajo v druge panoge, kar pa še dodatno poglablja kadrovsko krizo.«

»Da bo vsako nadaljnje odlašanje pri reševanju kadrovske krize v domovih za starejše vodilo v katastrofo, smo javno opozorili že pred leti, žal pa pri pristojnih doslej nismo naleteli na razumevanje. Danes so katastrofalne kadrovske razmere dejstvo, s katerim se sooča večina domov za starejše. Največje je pomanjkanje pri zdravstvenem kadru, kjer se soočamo tudi z zastarelimi kadrovskimi normativi, zaradi katerih domovi pogosto sploh niso več zmožni sprejeti in ustrezno obravnavati stanovalcev z večjimi zdravstvenimi potrebami,« je dodal Sahernik.

Slovenija potrebuje nov steber socialne varnosti

»Država pogosto spregleda zaposlene v socialnovarstvenih zavodih, kot, denimo, pri interventnem Zakonu o nujnih ukrepih za zajezitev širjenja in blaženja posledic nalezljive bolezni covid-19 na področju zdravstva, sprejetem konec oktobra, ko je pozabila na delavce, ki so od julija do novembra delali v sivi in rdeči coni, kljub dodatnim obremenitvam pa za to obdobje ne bodo prejeli ustreznega dodatka za neposredno delo s stanovalci, obolelimi za covidom-19.«

Skupnost socialnih zavodov Slovenije zato od vlade zahteva, da nemudoma omogoči in povrne strošek izplačila dodatka za neposredno delo s stanovalci, obolelimi za covidom-19, tudi v obdobju med julijem in novembrom. Ustrezno bo po mnenju Skupnosti treba ovrednotiti tudi vsa delovna mesta v socialnovarstvenih zavodih - od čistilk do direktorjev -, sprejeti posodobljene kadrovske normative za izvajanje zdravstvene nege in rehabilitacije, poenostaviti zaposlovanje delavcev iz drugih držav in znižati zahtevano stopnjo znanja slovenskega jezika ter odpraviti starostne in časovne omejitve pri javnih delavcih. Prav tako bomo morali v državi, kot še ocenjujejo na Skupnosti, omogočiti štipendiranje kadrov, ki jih potrebujejo domovi za starejše, izbrati izvajalce programa za pridobitev nacionalne poklicne kvalifikacije bolničar v dolgotrajni oskrbi in jim omogočiti takojšen začetek izvajanja programa ter izboljšati delovne pogoje z zagotovitvijo sredstev za pospešeno digitalizacijo in drugih pripomočkov za delo.