Jože Velikonja po pol leta odstopil z vrha Ceroza

Hrastnik – Jože Velikonja po osmih mesecih ni več direktor zasavskega Ceroza. Na ponedeljkovi skupščini so predstavniki lastnic – petih zasavskih občin – sprejeli njegov odstop in do konca leta na njegovo mesto imenovali dosedanjega tehničnega direktorja Enesa Rakovića. A prvotno je bil skupščinski scenarij drugačen: razrešiti Velikonjo  …

Kaj je botrovalo odločitvi lastnikov, da dnevni red skupščine razširijo in s pomočjo t. i. zlatega glasu Hrastničanov zamenjajo Cerozovo vodstvo? Velikonja pravi, da je bila akcija očitno usklajena, saj so razširitev, ki je sicer poslovnik skupščine podjetja ne predvideva, predlagali Litijani, novega direktorja pa Hrastničani. Ko je Velikonja izvedel, da na skupščini ne nameravajo odločati o sanacijskem programu in potrjevanju nujnih sklepov v zvezi z izvedbo, je sam ponudil odstop. Zdaj ga čaka trimesečni odpovedni rok, nakar bo na cesti. Ker dveletnega mandata ne bo dokončal, bo tudi ob odpravnino. »Do sklenitve pogodbe z Rakovićem oziroma do vpisa v sodni register ima Ceroz dva direktorja – oba sva brez pooblastil, kar bomo zaposleni čutili že v teh dneh, ko ne bomo dobili polovice regresa,« pravi Velikonja.

Marko Funkl: »Ovadba je pogoj, da ima vodstvo mojo podporo.«

Hrastniški župan Marko Funkl ne skriva razlogov za svojo odločitev. Ker vodstvo Ceroza niti v dobrega pol leta ni spisalo kazenske ovadbe zoper predhodnika Vilija Petriča, za katerega Funkl pravi, da je s prikrivanjem pravega stanja zavestno oškodoval lastnice – občine, so Velikonjo v ponedeljek sklenili razrešiti: »Vložitev ovadbe je bil eden od pogojev, da ima vodstvo mojo podporo in to ostaja pogoj tudi zdaj. Raković mora do konca septembra pripraviti kazensko ovadbo, saj nismo v šoli, da bi le s prstom kazali na nepravilnosti, zgodilo pa se ne bi nič.« Velikonja meni, da ovadba brez sanacije ne bo rešila Ceroza: »Pomemben je vrstni red. Naročilo revizije poslovanja za pretekla tri leta in detektivske preiskave so sicer nase prevzeli župani, a tega niso storili.«

Ceroz po novem brez tehničnega

Zamuda z izplačilom regresa pa ni edina posledica kadrovskih rošad na Cerozu. Druga je nadaljnje zamujanje s sanacijskim programom, ki je bil sicer že dlje časa pripravljen. A na Cerozu, niza očitke vodstvu Funkl, niso bili sposobni pridobiti mnenja Računskega sodišča, ali je načrtovana dokapitalizacija občin v skladu z zakonodajo: »Če ni, ne bo odgovarjalo vodstvo, ampak lastniki.« Velikonja trdi, da so izbrali takšno različico dokapitalizacije, za katero tudi po zakonu ne potrebujejo mnenja, občinam pa očita, da se bolj nagibajo k zaprtju Ceroza kot k njegovi sanaciji. Funkl tudi ta očitek zanika in vztraja, da sta bila dva direktorja na vrhu Ceroza neracionalna rešitev. Zahtevali so jo lastniki; Ceroz pa bo poslej brez tehničnega direktorja.

Do nedelje bi morali odpeljati 1060 ton RDF 

Ceroz tekoče pozitivno posluje, breme ostajajo pretekle neporavnane obveznosti  do upnikov. Nekrite ostaja 2,2 milijona evrov bilančne izgube. Samo izvajalcu monitoringa vod, pred katerimi ob vsakem večjem deževju trepeta ves Sedraž – ob nalivih prejšnji teden so izmerili 105 kubičnih metrov dotoka voda na čistilno napravo na dan, medtem ko je njena zmogljivost dobrih 30 kubičnih metrov - dolgujejo 50.000 evrov. Najbrž bo treba prestaviti tudi današnjo poravnavo z laškimi ribiči, ki ma osnovi študije trdijo, da sta potoka skozi Sedraž (krajevna skupnost v občini Laško, o. p.) biološko mrtva. Škodo na življu ocenjujejo na dobrih 36.000 evrov pripisujejo pa jo izcednim vodam  z zasavske deponije … Na njej se še naprej kopiči tudi preostanek gorljivih odpadkov, t. i. RDF; zdaj ga je že okrog 9000 ton. V nedeljo poteče prvi rok, v katerem mora Ceroz po inšpektorjevi odločbi poskrbeti za odvoz RDF, ki je na deponiji že več kot leto dni. Po podatkih Velikonje je teh odpadkov 1060 ton. Zaradi »brezvladja« oziroma ker so ostali brez pooblastil skupščine, pogodbe z izvajalcem ne morejo skleniti. Inšpektorat bodo prosili za podaljšanje. Kazen za prekršek bi bila za Ceroz sicer 70.000 evrov, za odgovorno osebo pa 3200.

Potapljajočo Cerozovo ladjo pa so kljub opozorilom drugih soustanoviteljev, češ da za izstop potrebujejo tudi njihov pristanek, očitno še vedno odločeni zapustiti Trboveljčani. Svetniki so že pred časom izglasovali pooblastilo vodstvu občine za izstop iz Ceroza. Rok je letošnji september. V primeru, da 1. januarja 2020 odidejo, jih čaka iskanje najbolj ugodnega koncesionarja z javnim razpisom.