Je učinkovina proti parazitom upanje tudi za covid?

Ljubljana – »V kliničnih preiskavah je trenutno 82 cepiv. Število se iz dneva v dan povečuje, veliko farmacevtskih in biotehnoloških družb vstopa v zadnje, izjemno pomembne faze, to pa nam lahko daje občutek varnosti, saj bomo na koncu lahko imeli veliko različnih tipov cepiv,« pravi prof. dr. Borut Štrukelj, redni profesor na Fakulteti za farmacijo v Ljubljani.
 
Približno polovica cepiv je konvencionalnih, tistih, ki uporabljajo oslabljen virus, ali pa recimo osnovo virusa. Druga polovica pa jih je narejenih na osnovi novih tehnologij DNA in RNA; v tretji fazi kliničnega preizkušanja je osemnajst cepiv.

Šest cepiv je doslej že dobilo dovoljenje, od teh štiri na Kitajskem in dve v Rusiji, zdaj pa imamo še dve dodatni: Pfizerjevo in Modernino v ZDA. Danes naj bi bil tudi za Evropo dan D. Danes bo Evropska agencija za zdravila odobrila Pfizerjevo cepivo, ki naj bi ga v Sloveniji dobili konec tedna. To je prva stopnja, drugo napovedujejo za sredo, ko bo generalni direktorat v Bruslju dokončno dal zeleno luč.

Poseben primer je Avstralija, kjer je v fazi kliničnega preizkušanja univerza Queensland razvijala cepivo, nato pa so ugotovili odstopanje od pričakovane varnosti in zato prekinili nadaljnje raziskave. »To nam še enkrat daje veliko verjetnost, da bodo cepiva varna,« pravi dr. Štrukelj. In kaj se je zgodilo? Univerza je razvijala cepivo DNA. Ugotovili so, da se protein, ki nastane, ne razvija pravilno, da nastanejo določena protitelesa, ki niso specifična. Avstralska vlada je v to cepivo vložila milijardo avstralskih dolarjev. »A če ni varnosti, ni odobritve,« je jasen dr. Štrukelj. 

 
Učinkovina proti parazitom

Trenutno imamo novo učinkovino, ki se uporablja proti parazitom: ivermektin. Njena prednost je, da je poceni in da ima izkazan profil varnosti, kar se tiče indikacije proti parazitom. Ravno poteka druga faza kliničnega preizkušanja. V njej sodeluje sto posameznikov, polovica jih prejema placebo, polovica ivermektin in rezultati so spodbudni, saj učinkovina pettisočkrat zmanjša razmnoževanje virusa znotraj celice. To je tudi značilnost virusov zika in ebola. Ker učinkovina še nima dovoljenja za promet, ne moremo govoriti o varnosti, temveč potrebujemo od 20.000 do 30.000 posameznikov, ki bodo vključeni v nadaljnje poskuse. Dr. Štrukelj opozarja, naj zdravila proti parazitom nikar ne jemljemo sami.


 

Mutacije niso nič posebnega

Zadnjih 24 ur je veliko govora o mutacijah novega koronavirusa. Mutacije virusov RNA niso nič posebnega, zagotavlja dr. Štrukelj. Pri gripi se pojavljajo zelo pogosto. Tudi pri virusu sars-cov-2 so bile pričakovane. Ko namreč virus vstopi v celico, je virus RNA kot osnova in ta virus nima možnosti tako imenovanega reparacijskega mehanizma.



Kaj sploh je mutacija? Lahko je sprememba ene ali več aminokislin; lahko se kakšna aminokislina tudi izbriše ali pa nastajajo tihe mutacije, ko se spremeni samo genetski material in se to ne pokaže na samem virusu.
 
Vsaka mutacija lahko vpliva na širjenje in potek bolezni. Lahko je pozitivna ali negativna. Pri negativni virus oslabi, kar se je zgodilo tudi pri epidemijah sarsa in mersa. Lahko pa se virus celo okrepi. 

Trenutno angleški tip pozna devet mutacij na konici, ki omogočajo, da se pripne na človeško celico. Zadnja, na mestu 501, omogoča, da se virus lažje širi, ne kaže pa se v večji smrtnosti ali v težjem poteku druge faze bolezni. 
 
Po zadnjih podatkih z Otoka je bilo 14. decembra v Londonu 1100 posameznikov s potrjenim novim sevom okužbe, v Walesu pa 4700. O novem sevu poročajo tudi iz Belgije in Danske, kjer so odkrili po štiri primere, pa iz Nizozemske in Italije.
 

Kaj pa Slovenija in novi sev?

 
Slovenija aktivno spremlja pojavljanje novega seva in intenzivno sledi mutacijam. Ne bojmo se jih preveč, miri dr. Štrukelj, saj so te za virus RNA nekaj normalnega.
 
Blizu 500. mesta je bila RNK prisotna tudi pri danskih kunah, kjer se je zgodil preksok na človeka in nazaj. 

Zakaj mutacija sploh nastane? Običajno je mutacija posledica selekcijskega pritiska. Če bi imeli zelo učinkovito zdravilo ali zelo učinkovito cepivo, ki se v Evropi napoveduje danes, bi se virus poskušal izmakniti in bi s pomočjo naše celice naredil mutacijo. Verjetnost, da je prišlo do teh mutacij s preskokom na druge nosilce, druge živalske vrste, pa je po dr. Štruklju špekulacija, ki jo ta hip intenzivno preverjajo.

Nove tehnologije na srečo omogočajo hitrejši razvoj cepiv. Poznamo mutacije virusa, dodaja dr. Štrukelj, ko lahko v enem dnevu v laboratoriju naredimo genski konstrukt, novo molekulo DNA ali RNA, vgradimo mutacijo, ki jo virus ima, in naredimo novo serijo cepiv. Seveda mora biti tudi ta serija testirana, a postopek je bistveno hitrejši kot pri konvencionalnih cepivih.