Neomejen dostop | že od 9,99€
Predlog je formalno pripravilo ministrstvo za kulturo Vaska Simonitija.
Gre za spomin na poboj slovenskih Romov na Igu. Te naj bi v soteski Iške po navedbah vladne komisije za prikrita grobišča maja leta 1942 ustrelili partizani. Šlo naj bi za 53 Romov.
Zakaj so bili Romi izbrani kot žrtvena skupina? Odgovor se menda skriva v njihovem načinu življenja, je pred leti pojasnil zgodovinar Mitja Ferenc, saj so se menda partizani, ki so se skrivali, bali, da bi jih Romi lahko izdali italijanski okupacijski oblasti in ji razkrili podrobnosti o gibanju partizanskih enot.
»Njihovo potovanje iz kraja v kraj bi lahko Italijani uporabili za ovaduštvo – bodisi pod prisilo ali pa ob obljubi pridobitve. To je bil tudi v partizanski literaturi, ki te dogodke sicer le bežno omenja, največkrat vzrok, da so Rome določili za smrt,« je za MMC pred leti pojasnil Ferenc in ocenil, da je »povsem nesprejemljivo in necivilizacijsko«, da je šlo za celotne družine.
»To je zločin, ki ga je treba obsoditi, in tukaj ni nobene dileme,« je dodal.
Po do zdaj znanih podatkih je ob začetku druge svetovne vojne na Slovenskem živelo od 300 do 400 Romov. Približno 150 pobojev so menda krivili partizani, nekaj manj kot sto pa Italijani, vendar zanje ovaduštvo ni bilo motiv. »Okupatorji so imeli popolnoma rasističen ključ. Ob holokavstu še načrtno uničenje populacije Romov in Sintov, to je bil tudi evropski proces, načrten genocidni ukrep,« je leta 2017 za MMC pojasnil predsednik komisije vlade za reševanje vprašanj prikritih grobišč Jože Dežman.
Na objavo predloga vlade v oidhodu se je po zasedanju sveta Gibanja Svoboda kratko odzval Robert Golob. »Očitno bomo morali imeti 9. maj, dan zmage, bolj pogosto, da se bomo spominjali, kaj je resnica,« je povedal.
V stranki Levica so v odzivu na vladni sklep zapisali, da »nas stranke desnice s takšnimi potezami poskušajo zapletati v večne kulturne boje, ki nimajo nikakršne povezave s težavami današnjega dne«. Ob tem so izpostavili, da so se predstavniki nekdanje oblasti opravičili za povojne dogodke in da obstajajo raziskovalni projekti za odkrivanje grobišč. Vendar menijo, da je »jasno, kdo je bil na pravi strani zgodovine«. »Partizani so nam izboril svobodo in je v naslednjih desetletjih so sledili številni dosežki, ki si jih lahko še danes jemljemo za zgled: pravice delavcev, emancipacija žensk, gradnja stanovanj, odločna zunanja politika ...,« so zapisali v Levici.
Menijo, da je razlog, zakaj skuša stranka SDS zapletati v prepire o letih 1945 in 1991 zakrivanje, »da nimajo interesa reševati dejanske probleme današnjega dne. Ne glede na to, čigav ded je bil partizan in čigav domobranec, se vsi soočamo z rastočimi cenami kruha, goriv in ostalih osnovnih potrebščin,« so poudarili.
Tudi zgodovinar Božo Repe meni, da ne gre za iskreno spominjanje na kakršne koli dogodke v zvezi z vojnimi poboji. Odhajajoči vladi očita ideološko borbo s preteklostjo, ki da je v resnici poskus preusmeritve pozornosti od dogajanja v Sloveniji.
Repe je ob tem opozoril, da državne praznike določa državni zbor, zato odločitev te vlade po njegovem prepričanju ni obvezujoča ne za prihodnjo vlado ne za širšo skupnost. M. B., STA
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji