Janša v čestitki o prevetritvi in posodobitvi davčnih in socialnih sistemov

»Vsem, posebej tistim, ki živite od lastnega tekočega ali minulega dela in gospodarjenja, iskrene čestitke ob 1. maju, mednarodnem prazniku dela,« je ob današnjem prazniku zapisal premier Janez Janša.

Ob tem je čestital še ob prazniku sv. Jožefa delavca, tj. ob katoliški alternativi delavskemu prazniku, ki jo je leta 1955 uveljavil Pij XII. To je bila gesta, ki so jo označili za uvod v spravo med RKC in delavci, ki jih je zanemarjala.



»Medtem ko so se delavci pred 134 leti v Chicagu in drugod borili za temeljne delavske pravice, med njimi predvsem osemurni delavnik, so vprašanja in izzivi današnjega, s korono povezanega časa za sodobno delavstvo precej drugačni,« je med drugim zapisal premier.

V čestitki je ponovil, da so napori vlade prvenstveno usmerjeni v obvladovanje posledic epidemije na gospodarstvo in življenje nasploh. Vlada se, kot je prepričan, zaveda težav, v katerih so se znašla podjetja in zaposleni, drastičnega upada proizvodnje, izgubljanja trgov, velikega znižanja bruto domačega proizvoda in naraščanja števila izgubljenih delovnih mest.

»Protikorona ukrepi, ki smo jih sprejeli v dveh paketih, so skupaj vredni 6 milijard evrov! To je daleč največja državna pomoč prebivalstvu, delavcem in podjetjem, ki je bila sprejeta v zgodovini te države. Šest milijard evrov je namenjenih ohranjanju delovnih mest in ohranjanju vitalnih zmožnosti družbe nasploh. Nismo pozabili na družine z več otroki, starejše in druge najbolj ranljive skupine.

Olajšali smo pogoje za pridobitev državne pomoči, razširili krog upravičencev do plačila prispevkov za socialno varnost in krog upravičencev za solidarnostni dodatek. Pomoč bodo dobili tako uživalci poklicnih pokojnin, kmetje, izredni študentje, družinski pomočniki, invalidi, vojni veterani, vojni invalidi in tudi brezposelni, ki so zaposlitev izgubili po razglasitvi epidemije koronavirus, saj le-ti brez tega ukrepa ne bi bili upravičeni do pridobitve nadomestila za brezposelnost. Zvišujemo povprečnine za občine, saj se zavedamo, da veliko breme te krize nosijo prav one,« je navedel.
 

Epidemija vzvod za univerzalni temeljni dohodek?

»Razmere v svetu so po razglasitvi pandemije koronavirusa zelo resne, predvsem pa nepredvidljive. Jasno je, da brez korenitih sprememb v našem razmišljanju in odzivanju na izzive tega časa ne bo šlo. V boju s posledicami epidemije bodo zato najuspešnejše tiste države, ki bodo znale razmišljati izven doslej znanih načinov in okvirov. V tem smislu nas čakata prevetritev in posodobitev naših davčnih in socialnih sistemov, vključno s preučitvijo koncepta univerzalnega temeljnega dohodka.

Čeprav so razmere danes povsem neprimerljive s tistimi pred sto in več leti, ko so se delavci borili za temeljne pravice, ki jih danes jemljemo kot samoumevne, nas izkušnje zadnjega meseca učijo, da nič ni samo po sebi umevno in da svet potem, ko bomo premagali koronavirus, ne bo več svet, ki smo ga poznali včeraj. Vendar pa so kljub temu, da je sprememba edina stalnica v sodobnem svetu, stvari, ki so bile in bodo v temelju ostale enake, dokler bo stal svet in človeštvo z njim.«