Janša s tvitom o »nacionalnih dosežkih« nad nevladne organizacije

Predsednik vlade Janez Janša se je na družbenem omrežju twitter verbalno spravil nad nekatere nevladne organizacije. Ob retoričnem vprašanju »Pozna kdo kakršenkoli nacionalni dosežek kateregakoli od spodaj navedenih prejemnikov vašega denarja?« je objavil fotografijo, na kateri je naštetih precej društev in zavodov, med drugimi Društvo za nenasilno komunikacijo in Društvo SOS telefon za ženske in otroke – žrtve nasilja. Obe – poleg številnih drugih nevladnih organizacij – pomagata žrtvam družinskega nasilja.

Na Janševem seznamu »zajedavcev javnega denarja« so tudi Legebitra, ki zagovarja pravice LGBT oseb, zelo pomemben segment njihovega dela je brezplačno in zaupno testiranje na hiv, hepatitisa B in C, sifilis, gonorejo, in sicer za vse moške, ki imajo spolne odnose z moškimi (MSM). In Društvo UP Jesenice, ki se bori za  zmanjševanje diskriminacije ranljivih ciljnih skupin, utrjevanje medkulturnega in medverskega dialoga in spodbujanje k strpnosti in toleranci.

Začetek novega vala preganjanj nevladnikov

V odgovoru na premierjeve navedbe so v Društvu SOS telefon za ženske in otroke – žrtve nasilja, sicer prvem nevladnem zatočišču za ženske in otroke žrtve nasilja v Sloveniji, izkoristili priložnost in predstavili, za kaj si prizadevajo zadnjih 33 let. Predsednica društva Maja Plaz je pojasnila, da so lani opravili 3462 svetovanj, razširili program svetovanja in poskrbeli, da so dostopni in dosegljivi vsem uporabnicam in uporabnikom 24 ur na dan, vse dni v letu, v različnih jezikih in skozi različne kanale za komunikacijo. 

»V Zatočiščih smo nudili pomoč in varno namestitev 109 uporabnicam in uporabnikom. V programu Psihosocialna in psihološka pomoč je bilo vključenih 122 uporabnic in uporabnikov. Skupaj smo v okviru naših programov dosegli 3693 uporabnic in uporabnikov,« je še dodala predsednica društva. 

Tako kot vsako leto so kljub koronavirusnim omejitvam izvedli velike akcije ozaveščanja »Kratice« in »Koraki«, dve okrogli mizi in ozaveščali strokovno javnost, sodelovali na predstavitvah, posvetih, izobraževanjih strokovnjakov in izvedli številne delavnice. »V okviru našega poslanstva smo sodelovali tudi pri pripravi zakonodaje in doseganje evropskih standardov v zvezi z obravnavo kaznivega dejanja posilstva. Leto 2021 je bilo zelo zahtevno leto tako zaradi  epidemioloških razmer kot tudi zaradi sprejetih ukrepov in posledic, ki so jih imeli na povečanje nasilnih vedenj v družinskem krogu. Ves čas smo delali, spremljali razmere in se prilagajali potrebam uporabnic in uporabnikov,« je v svojem odzivu na predsednikove navedbe zapisala Maja Plaz.

Prejemniki medalje za zasluge

V društvu, ki se financira s strani ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Mestne občine Ljubljana, Fundacije FIHO, Mestne občine Celje ter sredstva pridobiva tudi z donacijami, je sicer 18 zaposlenih. Ob tem jim pomaga 52 prostovoljk.

Predsednik republike Borut Pahor je Društvu SOS telefon leta 2015 podelil medaljo za zasluge »za petindvajset let sistematične, strokovne in zavzete pomoči ženskam in otrokom, žrtvam nasilja«.

V društvu, ki se financira s strani ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Mestne občine Ljubljana, Fundacije FIHO, Mestne občine Celje ter sredstva pridobiva tudi z donacijami, je sicer 18 zaposlenih. Ob tem jim pomaga 52 prostovoljk. FOTO: Roman Šipić

Da je pomoč različnih nevladnih organizacij pri boju proti nasilju izjemnega pomena poudarjajo tudi ostale strokovne službe, tako policija kot Skupnost centrov za socialno delo. V Sloveniji se malo več kot enkrat na dan zgodi posilstvo, spolno nasilje ali spolna zloraba. V letu 2019 je policija obravnavala 467 prijav spolnega nasilja in 36 prijav posilstva. Lani so obravnavali 1346 kaznivih dejanj nasilja v družini, za katera je bila podana kazenska ovadba.

To sicer ni prvi napad na delo nevladnih organizacij, ki se jih je poslužila sedanja oblast. Aprila lani smo pisali o tem, da je direktor Urada za komuniciranje (Ukom) Uroš Urbanija nevladne organizacije pozval k podpisu aneksa, s katerim bi se prostovoljno odpovedale financiranju pogodb, ki so jih z uradom že sklenile. Razlog naj bi bil nujno financiranje ukrepov za omejitev širjenja epidemije covida-19. Nevladniki so tedaj zatrdili, da je v ozadju začetek novega vala njihovega preganjanja. Pod vprašaj je bilo postavljeno delovanje različnih organizacij, med drugim Društva Ključ, ki daje celostno oskrbo žrtvam trgovanja z ljudmi, in zavoda Časoris, ki izdaja časopis za otroke.