Galerija
Janša: Pride povolilni ponedeljek, marsikdo pokliče že v nedeljo
Na POP TV smo v živo spremljali soočenje prvakov sedmih strank, ki jih ankete zdaj uvrščajo najvišje. Govorili so o zdravstvu, bančnih luknjah, Slovenskih železnicah, sociali in delu ter povolilnem sodelovanju.
Janez Janša FOTO: POP TV
Ljubljana – Slaba dva tedna pred volilno nedeljo 3. junija so se v studiu POP TV soočili Janez Janša (SDS), Marjan Šarec (LMŠ), Dejan Židan (SD), Miro Cerar (SMC), Luka Mesec (Levica), Karl Erjavec (Desus) in Matej Tonin (NSi).
Voditeljica je prvo vprašanje v tem sklopu namenila predsedniku SD Dejanu Židanu, in sicer da je komisija z Janijem Möderndorferjem na čelu ugotovila, da so za bančno luknjo odgovorni tudi ljudje iz njegove stranke. Kako to, da imajo na kandidatni listi nekoga, ki nosi subjektivno odgovornost?
Židan: Danes je v Sloveniji tako, da sta za finančne težave kriva Borut Pahor in Franci Križanič. Zato upam, da bosta imela možnost, da se bosta lahko branila. Smo le nekaj dni pred volitvami in očitno je, da si stranke mečejo polena pod noge.
Cerar: Dobro je, da se ob koncu mandata ugotovi, kdo je bil za kaj odgovoren. Tožilstvo je v času našega mandata pri tem resno delalo: dva bančnika sta zaradi luknje že šla v zapor. [Cerar je še poudaril, da je bančna luknja nastajala že od 2004 naprej in da je zdaj najpomembneje, da to zdaj sanirajo.]
Janša: Vlada 2004–2008 za kredite, ki so jih najemale banke, ni odgovorna. V slovenskih bankah v tem mandatu kritičnih situacij tudi ni bilo.
Židan: Ravno v tem mandatu so bili izpeljani največji tajkunski prijemi. Strinjam se s Cerarjem, da naj tisti, ki so odgovorni, svoje odslužijo, nato bo v Sloveniji lepše živeti.
Tonin: Preiskovalne komisije so vse ugotovile in zdaj je treba nekaj narediti, za svoja dejanja morajo odgovarjati.
Erjavec: Ne verjamem, da bodo odgovorni resnično pristali v zaporih, morda »najmanjše ribe«. Desus ima boljši predlog: tisti, ki so odgovorni za bančno luknjo, naj nikoli več ne upravljajo funkcije v državnih podjetjih.
Erjavec: Že dolgo se ve, da je vpleten sindikat. In vemo, kdo ima največji vpliv na ta sindikat. Verjetno bo znal Janez Janša povedati več.
Infrastrukturo moramo sami graditi. Tudi zakon o drugem tiru je bil nepotreben. Bomo za vsak projekt sprejemali zakon? Narejena je bila napaka, ki jo zdaj Vili Kovačič izkorišča.
Janša: Na SŽ je več tisoč zaposlenih, tudi nekaj naših članov. Če sindikat vodi SŽ, potem lahko rečem, da g. Štrukelj vodi slovensko šolstvo. Vmešavanje politike je napačno, ne glede na to, katera stranka je to.
Drugi tir bo zgrajen za realno ceno in brez odvodov. Je pa 27 kilometrov le en majhen delček, ki ne bo rešil Slovenskih železnic.
Šarec: Že dolgo se ve, da je SDS močna na tem področju. SŽ so velik mastodon, kjer se že od Franca II. ni nič spremenilo. Nikamor ne pridemo, ker jo vodijo sindikati. Sindikati so interesna združenja nekaterih strank. Cilj bi bil modernizacija SŽ.
Židan: Želel bi si, da bi bili sindikati polni članstva. Seveda pa sindikati ne morejo voditi gospodarskih družb.
Cerar: Mi smo v tem mandatu modernizirali več železnic kot kadarkoli prej. Nabavili bomo 25 novih potniških kompozicij, je pa res, da je treba še veliko narediti. Ključen je drugi tir. Če se ta tir, ki ga imamo, pokvari, je z Luko Koper konec.
[O maketi: res je, zelo sem bil jezen, a nismo niti evra davkoplačevalskega denarja izplačali. Maketa je bila umaknjena.]
Tonin: Drugi tir podpiramo, a ne za takšno ceno. Pozabljamo, da je drugi tir pomemben za Luko Koper.
Mesec: Pri drugem tiru je treba izločiti Madžarsko in poskrbeti za transparentnost, nadzor. Želimo si, da bi železnice in javni prevoz sploh postali prioriteta.
Židan: V Sloveniji ne sme biti težava, da je socialna pomoč prevelika, težava je, da je povprečna plača premajhna. Gospodarstvenikom, ki jim je najpomembnejša stabilna država, smo že pomagali, a je obdavčitev gospodarstvenikov premajhna. Osebno se mi zdi neprimerna poteza, da se minimalna plača dvigne za le nekaj mesecev, potem pa jim to vzamemo, kar so storili v Cerarjevi vladi.
Šarec: Strinjam se z Židanom, ta ukrep ni bil pravilen. Šlo je za predvolilni bombonček.
Erjavec: Gospodarska rast v Sloveniji je velika, a je nismo deležni vsi. Problem je, da so plače prenizke, izginja nam srednji razred, vsi smo na enakih plačah … tudi mene je presenetila Cerarjeva poteza tik pred zdajci.
Janša: Velika iluzija je verjeti, da se da dohodkovna razmerja pravično administrativno urejati. Tu je regulativa potrebna. Omogočiti je treba gospodarstvu, da čim več zaposluje, ustvarja dobiček, dobre razmere. Tako rastejo plače. Hvaljenje z visoko gospodarsko rastjo je za vsako vlado nevarno, če gre polovica za tisto, kar smo že zapravili.
Cerar: Res je, ampak smo obresti že zmanjšali, kar je prihranek, ki ga lahko damo v druge namene. Tudi v prihodnje bo treba javni dolg zmanjševati.
Tonin: Če bi vlada resnično želela pomagati ljudem, da bi se delu davkom odpovedala. Z dvigom splošne davčne olajšave bi se plača dvignila vsem: kar bi imeli več, bi tudi več kupovali, kar bi se spet pokazalo v državni blagajni.
Židan: Plače v gospodarstvu bodo začele hitro rasti, ker je začelo primanjkovati delovnih ljudi. Če jim ne bodo zvišali plač, bodo podjetja ostala brez ljudi. Znižati je treba dohodninske lestvice, a razliko dobiti nazaj prek obdavčitve davka na dobiček.
Mesec: Nisem optimističen, da bodo plače začele kar tako rasti. Prav tako niste omenili prekarizacije, ki je je, tudi med mojo generacijo, ogromno. Žaljivo je tudi označiti ljudi, ki delajo osem ur in v štirih izmenah, da so lenuhi.
Tonin: Veste, kaj ni pravično? Da nekdo dela osem ur in dobi minimalno plačo, tisti, ki pa je doma, pa dobi samo slabih 200 evrov manj. Če je zdrav in za delo sposoben, mora to socialno pomoč na neki način državi vrniti.
O zdravstvu in lobijih
»Če bi toliko časa kot ščitenju zdravstvene ministrice Milojke Kolar Celarc namenili reformam, bi bilo drugače?« je bilo prvo vprašanje, namenjeno premieru v odstopu.
Cerar: Ministrico sem podpiral, ker je izvedla več kot dve tretjini reform. Kar zadeva otroško kirurgijo, mi je direktor UKC zagotovil, da bodo otroci varni. Da se bo julija začelo delo na nacionalnem oddelku. Žal nastaja zamik, a mi bomo to uredili. Zagotavljam, da so otroci varni.
Moramo razumeti, da se je slaba praksa kopičila v zdravstvu deset, dvajset let. To prakso smo presekali. Uvedli smo enotno nabavo. Je pa res, da bo treba še več mladih vključiti v zdravstvo, kajti primanjkuje nam zdravnikov.
»Bili ste v koaliciji. Ščitili ste ministrico. Je tudi za vašo stranko pomembnejši obstoj na oblasti?« je bilo vprašanje za Židana in Erjavca.
Židan: Ministrico smo dvakrat podprli, ker smo spoštovali koalicijsko pogodbo. Še zdaj se sprašujem, ali smo prav naredili. S premalo denarja za zdravstvo nobena vlada ne bi mogla narediti, kar je treba.
Tudi v javnih zavodih so proste postelje, a vsaka operacija stane. Ko je bil minister Dorijan Marušič, smo čakalne vrste že odpravili.
Erjavec: Naš nekdanji minister Tomaž Gantar je bil prvi, ki je zahteval mednarodno revizijo. Ves čas smo opozarjali predsednika vlade, da ministrica ni kos izzivom. Vendar je vedno trdil, da vlada stoji oziroma pade na zdravstveni reformi. Podprli smo jo, ker bi bilo več škode, če ministrice ne bi podprli. Škoda bi bila predvsem gospodarska. Nismo želeli, da bi prišlo do politične krize. Janša je grozil in klical trojko. Naša odgovornost bi bila, če bi vlado zapustili.
V Sloveniji imamo premalo zdravnikov. Če jim prepovemo delo popoldne, me zanima, kdo bo zdravil bolnike.
Imena (lobistov) so znana, a policija in sodnija ničesar ne naredita.
Janša: Slovenija dosega gospodarsko rast od leta 2013, od takrat ni potrebe po trojki. Jaz v tej vladi nisem klical trojke. Trojka nima nobene zveze s tem, razmere v UKC so resne. Verjamem, da bodo pristojni poskrbeli za to. Problem je v večini slovenskih zdravstvenih ustanov. Sramotno je, da se kopja najbolj lomijo na najšibkejših. Izredna seja DZ je usmerila žaromete na ta problem. Ni prepozno, da se rešujejo življenja tistih, ki so zdaj tam.
Imena in priimki tistih, ki služijo in zaradi katerih denar ne pride do pacientov, so našteti v poročilu naše poslanke.
Šarec: Mi pravimo, da je čas za novo generacijo, ker etablirane stranke ne morejo tega presekati. Predlagali smo reformo političnega sistema, s tem so povezani sveti zavodov. Šabeder, ko je prevzel krmilo, si ni zatiskal oči in je začel reševati probleme. Politika bo največ naredila, če bo Šabedra pustila, da dela. Sveti zavodov pa so problem, velikokrat so zaviralec.
Treba je odpraviti posrednike, digitalizirati zdravstvo. Imamo osebo, ki bi to opravila. Ko bo čas, ga bomo predstavili.
Vsi pravijo, da lobiji pritiskajo in potem nekdo odstopi. Če bo name kdo pritiskal, bom povedal z imenom, kdo je to.
Tonin: Politika bi morala energijo usmeriti v to, da pridemo do svojega centra za srčno kirurgijo. Takšnega javnega zdravstva, kot ga imamo, ne potrebujemo.
Recepti, ki jih ponuja g. Mesec, ne delujejo. Imamo ime (za ministra, op. a.). Matjaž Trontelj si je že sestavil ekipo 20 strokovnjakov, ki mu bodo pomagali.
Mesec: V tej razpravi me moti to, da nisem slišal še niti ene rešitve. Imamo rešitev. Ko govorimo o lobijih, je treba povedati, kdo so ti lobiji. Najmočnejši lobiji so zavarovalnice. Predlagamo ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Vlada je to obljubila, a ni naredila. Druga interesna skupina so zdravniki. Dopoldne delajo v javnem sektorju, popoldne zasebno. To bo treba presekati. Tretja skupina so dobavitelji. Treba bo uvesti centralizirano nabavo.
Zdravniki ne bežijo v tujino, ampak v zasebni sektor.
Cerar: Ministrico sem podpiral, ker je izvedla več kot dve tretjini reform. Kar zadeva otroško kirurgijo, mi je direktor UKC zagotovil, da bodo otroci varni. Da se bo julija začelo delo na nacionalnem oddelku. Žal nastaja zamik, a mi bomo to uredili. Zagotavljam, da so otroci varni.
Moramo razumeti, da se je slaba praksa kopičila v zdravstvu deset, dvajset let. To prakso smo presekali. Uvedli smo enotno nabavo. Je pa res, da bo treba še več mladih vključiti v zdravstvo, kajti primanjkuje nam zdravnikov.
»Bili ste v koaliciji. Ščitili ste ministrico. Je tudi za vašo stranko pomembnejši obstoj na oblasti?« je bilo vprašanje za Židana in Erjavca.
Židan: Ministrico smo dvakrat podprli, ker smo spoštovali koalicijsko pogodbo. Še zdaj se sprašujem, ali smo prav naredili. S premalo denarja za zdravstvo nobena vlada ne bi mogla narediti, kar je treba.
Tudi v javnih zavodih so proste postelje, a vsaka operacija stane. Ko je bil minister Dorijan Marušič, smo čakalne vrste že odpravili.
Erjavec: Naš nekdanji minister Tomaž Gantar je bil prvi, ki je zahteval mednarodno revizijo. Ves čas smo opozarjali predsednika vlade, da ministrica ni kos izzivom. Vendar je vedno trdil, da vlada stoji oziroma pade na zdravstveni reformi. Podprli smo jo, ker bi bilo več škode, če ministrice ne bi podprli. Škoda bi bila predvsem gospodarska. Nismo želeli, da bi prišlo do politične krize. Janša je grozil in klical trojko. Naša odgovornost bi bila, če bi vlado zapustili.
V Sloveniji imamo premalo zdravnikov. Če jim prepovemo delo popoldne, me zanima, kdo bo zdravil bolnike.
Imena (lobistov) so znana, a policija in sodnija ničesar ne naredita.
Janša: Slovenija dosega gospodarsko rast od leta 2013, od takrat ni potrebe po trojki. Jaz v tej vladi nisem klical trojke. Trojka nima nobene zveze s tem, razmere v UKC so resne. Verjamem, da bodo pristojni poskrbeli za to. Problem je v večini slovenskih zdravstvenih ustanov. Sramotno je, da se kopja najbolj lomijo na najšibkejših. Izredna seja DZ je usmerila žaromete na ta problem. Ni prepozno, da se rešujejo življenja tistih, ki so zdaj tam.
Imena in priimki tistih, ki služijo in zaradi katerih denar ne pride do pacientov, so našteti v poročilu naše poslanke.
Šarec: Mi pravimo, da je čas za novo generacijo, ker etablirane stranke ne morejo tega presekati. Predlagali smo reformo političnega sistema, s tem so povezani sveti zavodov. Šabeder, ko je prevzel krmilo, si ni zatiskal oči in je začel reševati probleme. Politika bo največ naredila, če bo Šabedra pustila, da dela. Sveti zavodov pa so problem, velikokrat so zaviralec.
Treba je odpraviti posrednike, digitalizirati zdravstvo. Imamo osebo, ki bi to opravila. Ko bo čas, ga bomo predstavili.
Vsi pravijo, da lobiji pritiskajo in potem nekdo odstopi. Če bo name kdo pritiskal, bom povedal z imenom, kdo je to.
Tonin: Politika bi morala energijo usmeriti v to, da pridemo do svojega centra za srčno kirurgijo. Takšnega javnega zdravstva, kot ga imamo, ne potrebujemo.
Recepti, ki jih ponuja g. Mesec, ne delujejo. Imamo ime (za ministra, op. a.). Matjaž Trontelj si je že sestavil ekipo 20 strokovnjakov, ki mu bodo pomagali.
Mesec: V tej razpravi me moti to, da nisem slišal še niti ene rešitve. Imamo rešitev. Ko govorimo o lobijih, je treba povedati, kdo so ti lobiji. Najmočnejši lobiji so zavarovalnice. Predlagamo ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Vlada je to obljubila, a ni naredila. Druga interesna skupina so zdravniki. Dopoldne delajo v javnem sektorju, popoldne zasebno. To bo treba presekati. Tretja skupina so dobavitelji. Treba bo uvesti centralizirano nabavo.
Zdravniki ne bežijo v tujino, ampak v zasebni sektor.
Kdo je odgovoren za bančo luknjo in za pranje denarja v NLB in NKBM?
Voditeljica je prvo vprašanje v tem sklopu namenila predsedniku SD Dejanu Židanu, in sicer da je komisija z Janijem Möderndorferjem na čelu ugotovila, da so za bančno luknjo odgovorni tudi ljudje iz njegove stranke. Kako to, da imajo na kandidatni listi nekoga, ki nosi subjektivno odgovornost?
Židan: Danes je v Sloveniji tako, da sta za finančne težave kriva Borut Pahor in Franci Križanič. Zato upam, da bosta imela možnost, da se bosta lahko branila. Smo le nekaj dni pred volitvami in očitno je, da si stranke mečejo polena pod noge.
Cerar: Dobro je, da se ob koncu mandata ugotovi, kdo je bil za kaj odgovoren. Tožilstvo je v času našega mandata pri tem resno delalo: dva bančnika sta zaradi luknje že šla v zapor. [Cerar je še poudaril, da je bančna luknja nastajala že od 2004 naprej in da je zdaj najpomembneje, da to zdaj sanirajo.]
Miro Cerar FOTO: POP TV
Janša: Vlada 2004–2008 za kredite, ki so jih najemale banke, ni odgovorna. V slovenskih bankah v tem mandatu kritičnih situacij tudi ni bilo.
Židan: Ravno v tem mandatu so bili izpeljani največji tajkunski prijemi. Strinjam se s Cerarjem, da naj tisti, ki so odgovorni, svoje odslužijo, nato bo v Sloveniji lepše živeti.
Tonin: Preiskovalne komisije so vse ugotovile in zdaj je treba nekaj narediti, za svoja dejanja morajo odgovarjati.
Erjavec: Ne verjamem, da bodo odgovorni resnično pristali v zaporih, morda »najmanjše ribe«. Desus ima boljši predlog: tisti, ki so odgovorni za bančno luknjo, naj nikoli več ne upravljajo funkcije v državnih podjetjih.
Prvo soočenje kandidatov za državnozborske volitve
Sporno Janševo posojilo
Janša se je moral soočiti tudi z vprašanji o spornih kreditih, ki jih je stranka SDS vzela od Dijana Đuđić.
Janša: Komisija, ki je preiskovala naš kredit, je bila ustanovljena zato, da se preusmeri pozornost, in sicer z bančne luknje in drugih dolgov na naš kredit.
Šarec: Mi predlagamo ustanovitev posebne finančne policije, ki bo imela pooblastila. Dokler ljudje ne bodo videli tistih, ki nosijo odgovornost, v zaporih, do takrat ne bodo verjeli ne policiji, ne sodstvu, ne nikomur.
Janša: Zakaj menite, da je naš kredit enak problem kot več milijard evrov v bančnih luknjah?
Mesec: Ni edini problem kredit 450.000 evrov, problem je vsa vaša finančna podpora med volitvami: kje ste ves ta denar dobili? Vi ste edina stranka, ki dobiva denar iz Madžarske, da vodi kampanjo v Sloveniji. Gre za Janševo 25-letno sprenevedanje: s prsti kažete na ostale, da bi sebe opral krivde.
Janša: SDS vodi svojo kampanjo z denarjem, ki smo ga sami zbrali, hkrati pa nas je računovodsko sodišče največjkrat pregledalo.
Cerar: Nočem živeti v državi, ki bi jo vodila stranka, katere predsednik stranke podpiše nezakonit kredit in se nato opraviči, reče, da to ni bilo nič hudega in jo s tem mirno odnese.
Mesec: Za kaj je bila vlada leta 2004 odgovorna?
Janša: Nimam replike. Ne bi se preveč ukvarjal s preteklostjo.
Janša: Komisija, ki je preiskovala naš kredit, je bila ustanovljena zato, da se preusmeri pozornost, in sicer z bančne luknje in drugih dolgov na naš kredit.
Šarec: Mi predlagamo ustanovitev posebne finančne policije, ki bo imela pooblastila. Dokler ljudje ne bodo videli tistih, ki nosijo odgovornost, v zaporih, do takrat ne bodo verjeli ne policiji, ne sodstvu, ne nikomur.
Janša: Zakaj menite, da je naš kredit enak problem kot več milijard evrov v bančnih luknjah?
Mesec: Ni edini problem kredit 450.000 evrov, problem je vsa vaša finančna podpora med volitvami: kje ste ves ta denar dobili? Vi ste edina stranka, ki dobiva denar iz Madžarske, da vodi kampanjo v Sloveniji. Gre za Janševo 25-letno sprenevedanje: s prsti kažete na ostale, da bi sebe opral krivde.
Janša: SDS vodi svojo kampanjo z denarjem, ki smo ga sami zbrali, hkrati pa nas je računovodsko sodišče največjkrat pregledalo.
Cerar: Nočem živeti v državi, ki bi jo vodila stranka, katere predsednik stranke podpiše nezakonit kredit in se nato opraviči, reče, da to ni bilo nič hudega in jo s tem mirno odnese.
Mesec: Za kaj je bila vlada leta 2004 odgovorna?
Janša: Nimam replike. Ne bi se preveč ukvarjal s preteklostjo.
Slovenske železnice in drugi tir
Erjavec: Že dolgo se ve, da je vpleten sindikat. In vemo, kdo ima največji vpliv na ta sindikat. Verjetno bo znal Janez Janša povedati več.
Karl Erjavec
Infrastrukturo moramo sami graditi. Tudi zakon o drugem tiru je bil nepotreben. Bomo za vsak projekt sprejemali zakon? Narejena je bila napaka, ki jo zdaj Vili Kovačič izkorišča.
Janša: Na SŽ je več tisoč zaposlenih, tudi nekaj naših članov. Če sindikat vodi SŽ, potem lahko rečem, da g. Štrukelj vodi slovensko šolstvo. Vmešavanje politike je napačno, ne glede na to, katera stranka je to.
Drugi tir bo zgrajen za realno ceno in brez odvodov. Je pa 27 kilometrov le en majhen delček, ki ne bo rešil Slovenskih železnic.
Šarec: Že dolgo se ve, da je SDS močna na tem področju. SŽ so velik mastodon, kjer se že od Franca II. ni nič spremenilo. Nikamor ne pridemo, ker jo vodijo sindikati. Sindikati so interesna združenja nekaterih strank. Cilj bi bil modernizacija SŽ.
Marjan Šarec
Židan: Želel bi si, da bi bili sindikati polni članstva. Seveda pa sindikati ne morejo voditi gospodarskih družb.
Cerar: Mi smo v tem mandatu modernizirali več železnic kot kadarkoli prej. Nabavili bomo 25 novih potniških kompozicij, je pa res, da je treba še veliko narediti. Ključen je drugi tir. Če se ta tir, ki ga imamo, pokvari, je z Luko Koper konec.
[O maketi: res je, zelo sem bil jezen, a nismo niti evra davkoplačevalskega denarja izplačali. Maketa je bila umaknjena.]
Tonin: Drugi tir podpiramo, a ne za takšno ceno. Pozabljamo, da je drugi tir pomemben za Luko Koper.
Matej Tonin FOTO: POP TV
Mesec: Pri drugem tiru je treba izločiti Madžarsko in poskrbeti za transparentnost, nadzor. Želimo si, da bi železnice in javni prevoz sploh postali prioriteta.
Socialna pomoč in minimalna plača
»Se v Sloveniji sploh še splača delati ali je bolje živeti na socialnih prispevkih?« Ko je bil govor o sociali je prvo vprašanje letelo na predsednika Levice Luko Meseca: »So njihovi argumenti po višji minimalni plači argumentirani?«
Mesec: Seveda so, vendar bi polemiziral s sliko, ki ste jo prikazali – poleg velikih družin so prejemniki socialne pomoči samski, invalidi, upokojenci. Večina jih resnično živi v resnih socialnih stiskah. V času Cerarjeve vlade so se dobički v zasebnem sektorju zvišali za 300 odstotkov, minimalna plača pa za dobrih šest odstotkov. Ta denar mora priti do ljudi.
Tonin: V Sloveniji se delati preprosto ne izplača, ker je razlika med minimalno plačo in socialnimi prejemki premajhna (186 evrov). Ko si kdo izračuna, kaj je bolje: delati ali ostati doma, ugotovi, da se mu bolj izplača zadnje. Predlagamo, da bi kdorkoli, ki je je prejemnik socialne pomoči in je zdrav ter delovno sposoben, opravljal tudi druga, prostovoljska dela.
Cerar: V tem mandatu se je zaposlilo 60.000 ljudi, očitno se še izplača delati. Moramo spodbujati zaposlenost, a hkrati ohranjati socialno moč. Prav tako ne smemo vseh teh, ki prejemajo pomoč, metati v isti koš. Potrebujemo ravnovesje med gospodarstveniki in drugimi ljudmi.
Mesec: Seveda so, vendar bi polemiziral s sliko, ki ste jo prikazali – poleg velikih družin so prejemniki socialne pomoči samski, invalidi, upokojenci. Večina jih resnično živi v resnih socialnih stiskah. V času Cerarjeve vlade so se dobički v zasebnem sektorju zvišali za 300 odstotkov, minimalna plača pa za dobrih šest odstotkov. Ta denar mora priti do ljudi.
Tonin: V Sloveniji se delati preprosto ne izplača, ker je razlika med minimalno plačo in socialnimi prejemki premajhna (186 evrov). Ko si kdo izračuna, kaj je bolje: delati ali ostati doma, ugotovi, da se mu bolj izplača zadnje. Predlagamo, da bi kdorkoli, ki je je prejemnik socialne pomoči in je zdrav ter delovno sposoben, opravljal tudi druga, prostovoljska dela.
Cerar: V tem mandatu se je zaposlilo 60.000 ljudi, očitno se še izplača delati. Moramo spodbujati zaposlenost, a hkrati ohranjati socialno moč. Prav tako ne smemo vseh teh, ki prejemajo pomoč, metati v isti koš. Potrebujemo ravnovesje med gospodarstveniki in drugimi ljudmi.
Predvolilni bombonček
Židan: V Sloveniji ne sme biti težava, da je socialna pomoč prevelika, težava je, da je povprečna plača premajhna. Gospodarstvenikom, ki jim je najpomembnejša stabilna država, smo že pomagali, a je obdavčitev gospodarstvenikov premajhna. Osebno se mi zdi neprimerna poteza, da se minimalna plača dvigne za le nekaj mesecev, potem pa jim to vzamemo, kar so storili v Cerarjevi vladi.
Dejan Židan
Šarec: Strinjam se z Židanom, ta ukrep ni bil pravilen. Šlo je za predvolilni bombonček.
Erjavec: Gospodarska rast v Sloveniji je velika, a je nismo deležni vsi. Problem je, da so plače prenizke, izginja nam srednji razred, vsi smo na enakih plačah … tudi mene je presenetila Cerarjeva poteza tik pred zdajci.
Janša: Velika iluzija je verjeti, da se da dohodkovna razmerja pravično administrativno urejati. Tu je regulativa potrebna. Omogočiti je treba gospodarstvu, da čim več zaposluje, ustvarja dobiček, dobre razmere. Tako rastejo plače. Hvaljenje z visoko gospodarsko rastjo je za vsako vlado nevarno, če gre polovica za tisto, kar smo že zapravili.
Cerar: Res je, ampak smo obresti že zmanjšali, kar je prihranek, ki ga lahko damo v druge namene. Tudi v prihodnje bo treba javni dolg zmanjševati.
Tonin: Če bi vlada resnično želela pomagati ljudem, da bi se delu davkom odpovedala. Z dvigom splošne davčne olajšave bi se plača dvignila vsem: kar bi imeli več, bi tudi več kupovali, kar bi se spet pokazalo v državni blagajni.
Židan: Plače v gospodarstvu bodo začele hitro rasti, ker je začelo primanjkovati delovnih ljudi. Če jim ne bodo zvišali plač, bodo podjetja ostala brez ljudi. Znižati je treba dohodninske lestvice, a razliko dobiti nazaj prek obdavčitve davka na dobiček.
Mesec: Nisem optimističen, da bodo plače začele kar tako rasti. Prav tako niste omenili prekarizacije, ki je je, tudi med mojo generacijo, ogromno. Žaljivo je tudi označiti ljudi, ki delajo osem ur in v štirih izmenah, da so lenuhi.
Luka Mesec FOTO: POP TV
Tonin: Veste, kaj ni pravično? Da nekdo dela osem ur in dobi minimalno plačo, tisti, ki pa je doma, pa dobi samo slabih 200 evrov manj. Če je zdrav in za delo sposoben, mora to socialno pomoč na neki način državi vrniti.
Kdo se koga boji, kdo s kom (noče) v koalicijo? Je sploh pomembno, kdo zmaga 3. junija?
Šarec: Zakaj bi šli v koalicijo z Janšo, če lahko sami sestavimo vlado? Če bodo vse stranke držale besedo, Janša ne bo sestavljal koalicije.
Janša: Počakajmo najprej volitve. Mi izključevanje prepuščamo drugim in konkurenca je tam velika. Obstaja ena stvar, ki ji rečemo povolilni ponedeljek. Eni lahko rečejo, da bodo šli v koalicijo z nami, pa strici drugače rečejo. Nekateri pravijo, da ne bodo šli v koalicijo z nami, pa že v nedeljo kličejo.
Od leta 2008 do danes smo bili v vladi eno leto, vi (Erjavec, op. a.) pa deset.
Erjavec: Pride ponedeljek, 4. junij. Takrat bomo videli. Prepričan sem, da se bo še kdo pridružil levosredinskemu bloku, ker nočemo razvijati Slovenije po madžarskem razvojnem modelu.
Janša stalno ponavlja, da sem obljubil tisoč evrov pokojnine. Rekel sem, da bi imel vsak lahko tisoč evrov pokojnine, če ne bi vsega pokradli.
Židan: Nočemo, da se v Sloveniji kdo opredeljuje, ali je za Janšo ali ne. Mi pa ne bomo v stranki, ki je radikalna desnica. Mi kot takšno stranko vidimo SDS.
Cerar: V vladi si želim biti s strankami, ki podpirajo odprto in svobodomiselno Slovenijo. Nobena skrajnost, ki zagovarja neke populizme in straši ljudi, ni primerna.
Tonin: Politika se mora nehati izključevati. Mislim, da sem edini tukaj, ki nikogar ne izključujem. Edini način, da premaknemo stvari naprej, je da sodelujemo. V čast si šteje, da je NSi kredibilna stranka, ki si ga vsak želi v vladni koaliciji.
Mesec: Ne moremo enačiti vseh strank in se pretvarjati, da med nami ni strank, ki lažejo, razpihujejo sovraštvo, ksenofobijo … S takšnimi strankami se Levica ne more pogovarjati. Naš cilj je leva vlada. Vsaj vlada, ki bo delala po nekih minimalnih standardih.
Janša: Počakajmo najprej volitve. Mi izključevanje prepuščamo drugim in konkurenca je tam velika. Obstaja ena stvar, ki ji rečemo povolilni ponedeljek. Eni lahko rečejo, da bodo šli v koalicijo z nami, pa strici drugače rečejo. Nekateri pravijo, da ne bodo šli v koalicijo z nami, pa že v nedeljo kličejo.
Od leta 2008 do danes smo bili v vladi eno leto, vi (Erjavec, op. a.) pa deset.
Erjavec: Pride ponedeljek, 4. junij. Takrat bomo videli. Prepričan sem, da se bo še kdo pridružil levosredinskemu bloku, ker nočemo razvijati Slovenije po madžarskem razvojnem modelu.
Janša stalno ponavlja, da sem obljubil tisoč evrov pokojnine. Rekel sem, da bi imel vsak lahko tisoč evrov pokojnine, če ne bi vsega pokradli.
Židan: Nočemo, da se v Sloveniji kdo opredeljuje, ali je za Janšo ali ne. Mi pa ne bomo v stranki, ki je radikalna desnica. Mi kot takšno stranko vidimo SDS.
Cerar: V vladi si želim biti s strankami, ki podpirajo odprto in svobodomiselno Slovenijo. Nobena skrajnost, ki zagovarja neke populizme in straši ljudi, ni primerna.
Tonin: Politika se mora nehati izključevati. Mislim, da sem edini tukaj, ki nikogar ne izključujem. Edini način, da premaknemo stvari naprej, je da sodelujemo. V čast si šteje, da je NSi kredibilna stranka, ki si ga vsak želi v vladni koaliciji.
Mesec: Ne moremo enačiti vseh strank in se pretvarjati, da med nami ni strank, ki lažejo, razpihujejo sovraštvo, ksenofobijo … S takšnimi strankami se Levica ne more pogovarjati. Naš cilj je leva vlada. Vsaj vlada, ki bo delala po nekih minimalnih standardih.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Predstavitvene vsebine
VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine
Komentarji