Janša predlagal referendum o migrantskem dogovoru

Ljubljana – Globalni dogovor o varnih, urejenih in zakonitih migracijah je edina točka današnje izredne seje državnega zbora, ki je bila sklicana na pobudo SDS. Opozicijski poslanci očitajo, da dogovor izenačuje zakonite in nezakonite migracije, ukinja meje in pravico do migracije definira kot osnovno človekovo pravico.

Zunanji minister Miro Cerar je že prejšnji teden, ko je naznanil, da bo vlada decembra v Marakešu dogovor podprla, dejal, da gre za zastraševanje ljudi in da je temeljni namen dogovora povezati države pri reševanju vprašanj, povezanih z migracijami.

Pred parlamentom se je danes na poziv predsednika SDS Janeza Janše zbralo okoli 200 ljudi, ki nasprotujejo dogovoru, zahtevajo tudi, da se ga prevede v slovenski jezik. Zunanje ministrstvo je sicer včeraj na svoji spletni strani objavilo delovni prevod dokumenta.



Janez Janša je ob začetku današnje izredne seje povedal, da večina ljudi na Zahodu dogovoru nasprotuje, proti naj bi bilo tudi 70 odstotkov Slovencev. Poudaril je, da je akt na voljo le v angleškem jeziku, in ne slovenskem. »Dali ste nam prevod, ki je neki delovni pripomoček, ne more pa biti podlaga za odločanje o tako pomembnem vprašanju.«

Pozneje je še dejal, da je bil postopek podpore sporazumu obrnjen na glavo. Vlada je najprej sprejela odločitev, nato pa sta sledili izredna seja odbora za zunanje zadeve in današnja izredna seja državnega zbora. Predlagal je, da se o globalnem dogovoru izrečejo volivci na posvetovalnem referendumu.



Vlada je že prejšnji teden sporočila, da bo mednarodni akt – ki je politično, ne pa tudi pravno zavezujoč – 10. decembra na slovesni seji ZN v Marakešu podprla. Kot so pojasnili na MZZ, je sporazum mednarodni akt, in ne pogodba, kar pomeni, da vlada ne potrebuje soglasja državnega zbora. Ta o zadevi razpravlja danes, v petek pa je o njem razpravljal tudi odbor za zunanjo politiko.



Ob začetku današnje seje je predsednik odbora Matjaž Nemec ponovil poudarke razprave. Povedal je tudi, da so v petek zavrnili predlog odboru, naj državni zbor vladi priporoči, da nasprotuje dogovoru o migracijah in o vseh tovrstnih mednarodnih aktih predhodno seznani slovensko javnost in DZ.
 

Tonin: Lažna solidarnost

Za Jerneja Vrtovca iz stranke NSi je dogovor sporen, ker naj bi migrantom omogočal prost dostop do trga dela in socialnih storitev, brisal pa naj bi razliko med zakonitimi in nezakonitimi migranti. Predsednik NSi Matej Tonin je opozoril še na »lažno solidarnost«. Politika odprtih meja je namreč namenjena najbolj ustvarjalnim, mladim izobraženim ljudem, ki bi morali biti motor razvoja v domovini. Z njihovim odhodom v bolj razvite države se razlike med bogatimi in revnimi še povečujejo.
 

Cerar: Sodelovanje na globalni ravni je nujno

Zunanji minister Miro Cerar je ponovil, da vlada enotno podpira globalni dogovor in da je postopek, s katerim bo Slovenija decembra podprla sporazum, potekal v skladu s pravili. »Migracije so del evropske zgodovine, našega vsakdana in bodo izziv prihodnosti. Poskrbeti moramo, da bodo potekale na urejen in obvladljiv način,« je dejal. Poudaril je, da so migranti številni gradbeniki, ki garajo na naših gradbiščih, so tudi predavatelji na slovenskih univerzah. Ponovil je, da je sodelovanje držav, skozi katere vodijo migrantske poti, nujno. Odločno je zavrnil navedbe, da dokument ne ločuje med migranti in begunci. »V točki 4 jasno piše, da gre za dve ločeni skupini.«

Matej Tašner Vatovec (Levica) pa je desnici očital, da vztrajno zastrašuje. Poudaril je, da begunci pri nas predstavljajo 0,02 odstotka celotnega prebivalstva.

Globalni dogovor o varnih, urejenih in zakonitih migracijah določa 23 ciljev za varnejše in bolj urejene migracije. Vsak cilj vsebuje zavezo in nabor ukrepov, ki veljajo za ustrezne politične instrumente in primere dobre prakse. Dogovor je politično, ne pa tudi pravno zavezujoč, kar pomeni, da ne zahteva zakonodajnih sprememb v državah, ki bodo k njemu pristopile. Ukrepi pa se nanašajo tudi na države, od koder migranti prihajajo. Po Cerarjevih navedbah bo dogovor podprlo več kot 150 držav. Med tistimi, ki decembra v Marakeš ne bodo poslale svojih predstavnikov, sta Madžarska in Avstrija.