Janez Janša pravnomočno obsojen zaradi obrekovanja

Sodni senat celjskega višjega sodišča je potrdil prvostopenjsko sodbo, s katero je bil predsednik SDS Janez Janša lani obsojen zaradi kaznivega dejanja obrekovanja nekdanjega direktorja STA Bojana Veselinoviča. Senat je pritožbo obrambe zavrnil, tako da je sodba postala pravnomočna. Janez Janša mora plačati 8000 evrov kazni. Sredstva gredo v proračun. Janša bo moral plačati tudi sodno takso kot strošek pritožbenega postopka, izhaja iz sodbe. Janša mora kazen plačati v treh mesecih po pravnomočnosti sodbe.

Celjsko okrožno sodišče je novembra lani Janšo spoznalo za krivega v tožbi, ki jo je proti predsedniku SDS in nekdanjemu predsedniku vlade vložil Veselinovič, in sicer zaradi tvita iz leta 2021. Janša je takrat zapisal, da je neverjetno, da STA vodi sodelavec pri umoru novinarja. Gre za nekdanjega odgovornega urednika STA Boruta Meška, ki so ga novembra 2009 odpustili, pol leta kasneje pa je umrl zaradi hude bolezni. 

Janšo spoznali za krivega, Matoz napovedal pritožbo

»Ne le iz zagovora obtoženca, temveč tudi iz vseh dokazov, ki so bili izvedeni med sojenem, brez dvoma izhaja, da so bile trditve, ki jih je obtoženi zapisal v inkriminiranem tvitu, povzetem v izreku sodbe, neresnične, in sicer tako trditve, s katerimi je Veselinoviča označil kot sodelavca pri umoru, kakor tiste, ki se nanašajo na plačo zasebnega tožilca,« v sodbi piše sodišče.

Prav tako je Janša po mnenju sodnega senata vedel, da zapisano škoduje časti in dobremu imenu Veselinoviča. »Pritožbeno sodišče v celoti pritrjuje zaključkom sodišča prve stopnje, da tvita ni mogoče šteti kot vrednostno oceno Veselinoviča, pač pa da gre za eksplicitno izražene in jasno zapisane trditve, ki drugačne razlage ne dopuščajo,« so zapisali.

Izpostavili so še, da je kaznivo dejanje obrekovanja »poseben način napada na čast in dobro ime drugega«. »Kot je pravilno povzelo sodišče prve stopnje, storilec pri tem dejanju skriva svoje osebno mnenje o drugi osebi pod plaščem objektivnega opazovalca, ki samo ugotavlja dejstva, drugim pa prepušča, da si ustvarijo negativno mnenje,« piše v sodbi višjega sodišča. Za obrekovanjem je vedno razžalitev; storilec obrekovanja z neresničnimi izjavami poskuša doseči pri drugih, da bi se o kom ustvarila negativna vrednostna sodba. Slednje pa je bil tudi po prepričanju pritožbenega sodišča cilj obtoženega v konkretnem primeru.

Nekdanji direktor STA Bojan Veselinovič je tožil Janeza Janšo zaradi obrekovanja. FOTO: Špela Kuralt/Delo

Pritožbeno sodišče tudi v celoti pritrjuje, da se je obtoženi zavedal neresničnosti zapisanih trditev, pa jih je hotel zapisati na družbenem omrežju, ki je dostopen širokemu krogu ljudi, »torej je ravnal s krivdno obliko direktnega naklepa«.

Janšev zagovornik Franci Matoz je sicer pritožbo na prvostopenjsko sodbo podal zaradi spremenjene obtožbe. Tik pred lansko sklenitvijo glavne obravnave na celjskem okrožnem sodišču je namreč Veselinovič obtožbo iz kaznivega dejanja žaljive obdolžitve spremenil v kaznivo dejanje obrekovanja. A je višje sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno.

Tvit se nanaša na dogajanje leta 2009, ko je Veselinovič tedanjemu odgovornemu uredniku Borutu Mešku vročil izredno odpoved zaposlitve, ta pa je pozneje umrl zaradi bolezni. Nekdanji direktor STA je sicer večkrat zatrdil, da o Meškovi hudi bolezni v času njegovega delovnega razmerja in ob odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni vedel ničesar.