Izplačilo deleža pokojnine in bolniška bi se po novem izključevala

Ljubljana – Kazalniki o deležu delovno aktivnih, starejših od 55 let, se za Slovenijo v zadnjem obdobju izboljšujejo, tudi večina ukrepov, predvidenih v predlogih za spremembo pokojninske zakonodaje, je usmerjena prav v to, da bi ljudi čim dlje obdržali na trgu dela. A naj se ta prizadevanja ne prenesejo v breme zdravstvene blagajne, opozarjajo na ZZZS, kjer zaznavajo skokovito rast dolgotrajnih bolniških, predvsem pri starejših od 51 let. Varovalke pričakujejo tudi v primeru dvojnega statusa – da ne bi bilo več mogoče, da bi nekdo prejemal delež pokojnine in bil hkrati dolgotrajno na bolniškem dopustu.

Ekonomsko-socialni svet naj bi predlog novele zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju predvidoma obravnaval 27. septembra. Ena od sprememb, glede katere se med socialnimi partnerji tudi najbolj razlikujejo pogledi, je ureditev tako imenovanega dvojnega statusa. Mnenja so različna tako glede vprašanja, ali naj ima delodajalec možnost odločanja, ali bi želel obdržati delavca, ki je izpolnil pogoje, kot tudi glede tega, kako naj bi se vrednotila ta dodatna leta in kako velik naj bo delež pokojnine ob hkratnem delu. Zdaj so vsi, ki so izpolnili pogoje za starostno in predčasno pokojnino in še delajo, upravičeni do izplačila petine pokojnine, po novem pa naj bi zgolj tisti z izpolnjenimi pogoji za starostno pokojnino prva tri leta prejemali 40 odstotkov.


 

Pogoji ZZZS

A Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) pričakuje omejitve, ki jih v sedanji ureditvi ni – da tega deleža ne bi mogli prejemati ljudje na dolgotrajnem bolniškem dopustu in da, kar naj bi se menda dogajalo, ne bodo mogli v ta dvojni režim tisti, ki so upokojitvene pogoje že pričakali na bolniškem dopustu. »Naši predlogi imajo skupno izhodišče, da se poskuša preprečiti, da bi spodbujanje daljše delovne aktivnosti (pre)več vplivalo na zdravstveno blagajno,« je pojasnila Ana Vodičar, direktorica Področja za odločanje o pravicah in medicinske pripomočke. Na nujno vključitev varoval, ki bi preprečevala zlorabe dvojnega statusa, je opozoril tudi direktor Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Marijan Papež.



V medresorskem usklajevanju so se, po besedah Ane Vodičar, dogovorili, da če bo nekdo dlje časa odsoten (več kot 30 dni), ko izpolni pogoje za starostno pokojnino, sploh ne vstopi v sistem izplačevanja dela pokojnine in tudi, da se posamezniku ustavi izplačevanje dela pokojnine, ko je na bolniškem dopustu več kot 30 dni. Z obema predlogoma se je ministrstvo za delo strinjalo, socialnim partnerjem pa bodo predstavili še tretjo zahtevo ZZZS, da se nekomu z izpolnjenimi pogoji za pokojnino preneha izplačevati nadomestilo plače v breme zdravstvene blagajne, če je eno leto odsoten z dela.

»Že zdaj gre 42,5 odstotka vseh izdatkov za nadomestila za starostno skupino starejših od 51 let. Še leta 2014, torej še pred učinki zadnje pokojninske reforme, je bil ta delež 33,8 odstotka,« je dejala Ana Vodičar in poudarila, da je nadomestilo za čas bolniške odsotnosti po definiciji socialni korektiv za delovno aktivne, ki potrebujejo socialno in finančno varnost v času bolezni ali poškodbe, osebam, ki izpolnjujejo pogoje za starostno upokojitev, pa to varnost zagotavlja zavarovanje za primer starosti, a se po svoji volji niso odločile zanj.





Hkrati opozarja, da obstajajo velike razlike med višino različnih socialnih zavarovanj – bolniška nadomestila so precej višja od povprečne pokojnine, še bolj od minimalne in invalidske. »Zato se upravičeno kaže skrb, da se ponovijo situacije iz dolgotrajnih bolniških, ko poskušajo posamezniki na različne načine vztrajati na bolniški – če so leta 2014 primeri do šest mesecev odsotnosti z dela predstavljali skoraj 58 odstotkov primerov na ZZZS, je teh leta 2019 manj kot polovica, skoraj 40 odstotkov pa jih je več kot eno leto. Od leta 2014 beležimo 71-odstotno povečanje števila vseh, ki so na bolniškem dopustu, tistih nad enim letom pa je 173 odstotkov več,« je poudarila Ana Vodičar.