Pokojninska reforma pred jesensko sezono

Ljubljana – Podaljševanje delovne aktivnosti in zagotavljanje primernega dohodka za varnost starost sta poleg skrbi za dolgoročno zagotavljanje finančne vzdržnosti pokojninske blagajne glavna cilja predloga sprememb pokojninske zakonodaje, ki so bile do danes v javni obravnavi, v naslednjem tednu pa se bodo o njih ponovno pogovarjali socialni partnerji. Cilj je, da bi nova določila začela veljati januarja 2020.

Če bo vladi, delodajalcem in sindikatom uspelo najti za vse kolikor toliko sprejemljive skupne imenovalce, bi vlada, po časovnici, ki so jo določili na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve (MDDSZ), zakonski predlog obravnavala konec septembra, po tem pa naj bi šel v državni zbor po rednem postopku.



Predlog, ki je na mizi, se od prvotnega, ki ga je ministrica Ksenija Klampfer predstavila marca in je tudi že v medresorskem usklajevanju, v nekaterih delih precej razlikuje, novi predpisi, ki bodo najbolj zadevali predvsem na novo upokojene, pa posegajo v ureditev tako obveznega kot poklicnega in dodatnega zavarovanja.

Pri nekaterih najpomembnejših rešitvah so v dosedanjih pogajanjih socialni partnerji dosegli kompromis, nekaj front pa je še odprtih. Precej gotov je postopni dvig odmernega odstotka za moške s 40 leti delovne dobe s sedanjih 57,25 na 63,5, kolikor imajo ženske že zdaj, višja pa naj bi bila izhodišča tudi za zavarovance s 15 leti dobe obeh spolov ter za vdovske in invalidske pokojnine. Zvišanje odmernih odstotkov, ki je tudi ena od zavez vlade v koalicijski pogodbi, naj bi po dosedanjih izračunih državni proračun skupaj stal 21,1 milijona evrov v prihodnjih treh letih.



Spremembe se obetajo tudi pri tem, za koliko bi se izboljšala pokojnina, če bi se posameznik odločil za to, da bi po izpolnitvi pogojev za upokojitev še naprej delal – zdaj vsako leto več prinese štiri odstotke, po novem pa bi tri. Zakaj manj? Predvsem zato, ker bi ti isti posamezniki pridobili več z novo ureditvijo dvojnega statusa – poleg plače bi jim prva tri leta po izpolnjevanju pogojev pripadalo še 40 odstotkov pokojnine, po tem obdobju pa 20 odstotkov. Spodbude, sorazmerne, so predvidene tudi za vse, ki bi bili pripravljeni delati za krajši delovni čas, a najmanj štiri ure na dan. Pomembna novost je tudi možnost pridobitve višje vrednotenega odmernega odstotka za že upokojene, ki se reaktivirajo.

Prav pri ureditvi dvojnega statusa se mnenja najbolj krešejo. Po finančnih simulacijah, ki so jih naredili na MDDSZ, v katerih predpostavljajo, da bi se 1500 ljudi več kot do zdaj odločalo za dvojni status, bi bila razlika med njihovim prispevkom v vse blagajne in dodatnimi odhodki proračuna v prihodnjih treh letih okoli 16 milijonov evrov.