Izogibajte se prizadetih območij in ne zadržujte se v bližin požara

Ob največjem požaru v zgodovini Slovenije je NIJZ izdal priporočila za ravnanje ob požaru. Kot so zapisali na spletni strani, namreč ob požaru nastanejo različne škodljive snovi, odvisno od materialov, ki jih je zajel ogenj, temperature in drugih pogojev pri gorenju.

Ponekod zelo velika požarna ogroženost, povsod prepovedano kurjenje v naravi

»Plinom in delcem, ki nastajajo pri požaru, smo neposredno izpostavljeni z vdihavanjem, kasneje pa lahko tudi preko hrane in vode. Z vdihavanjem ali zaužitjem te snovi vstopijo v naš organizem in lahko škodljivo vplivajo na zdravje. Posledice za zdravje so lahko takojšnje ali zakasnele. Močno so odvisne od vrste onesnaževala, količine vnesene v telo, časa in stopnje izpostavljenosti, načina vnosa ter dovzetnosti posameznika,« so pojasnili.

Za gasilci je težka noč

Vdihavanje visokih koncetracij delcev oz. drugih onesnaževal lahko povzroča takojšnje draženje dihalnih poti, prizadene pa lahko tudi druge organske sisteme. Telo se v takšnih primerih odzove z vnetjem sluznic; posledično se solzijo oči in pojavi se izcedek iz nosu, kašljanje in oteženo dihanje. Težave bolnikov z obstoječimi akutnimi in kroničnimi boleznimi dihal, denimo astma, se lahko povečajo. Stanje bolezni se lahko poslabša tudi pri bolnikih z boleznimi srca in ožilja, poveča se tudi možnost za nastanek srčne kapi.

FOTO: Črt Piksi/Delo

Kot navaja Arso, naj ljudje ves čas upoštevajo priporočila ekip za reševanje oz. Uprave RS za zaščito in reševanje.

Splošna priporočila

• Izogibajte se prizadetih območij.
• Ne zadržujte se v bližini požara, če ste v zadimljenem območju oz. prostore, se z njega čim prej umaknite. Dokler se ne umaknite, si zaščitite dihalne poti, denimo z obrazno masko.
• Osebe, ki so bile izpostavljene dimu in čutijo zdravstvene težave, naj se posvetujejo s svojim zdravnikom. V primeru pekočega občutka na koži odstranite oblačila in se umijte z vodo in milom, pri pekočinah na sluznici le to izpirajte s čisto tekočo vodo.
• Če ste bili izpostavljeni materialom, ki so nastajali pri požaru, odstranite prah in kontaminirano obleko ter jo shranite v plastično vrečko. Izpostavljeno kožo operite z velikimi količinami mila in vode. Obrišite se in ponovno izperite.
• Če je v okolici pogorišča še vedno izrazit vonj, smrad po požaru, priporočamo zadrževanje izven območja ali v zaprtih prostorih. Zadrževanje v zaprtih prostorih je le začasna rešitev, saj se koncentracije onesnaževal v zraku v notranjih prostorih tudi pri zaprtih oknih in vratih počasi izenačijo s koncentracijami zunaj.
• Če je vidna kakršnakoli onesnaženost okolja, je najbolje, da se temu področju izognemo dokler ta območja niso očiščena.

Požar na krasu, Selo in Kostanjevica na Krasu. FOTO: Črt Piksi/Delo

• Izogibajte se dotikanju izpostavljenih površin, tekočin, ki so povezane s požarom in čim bolj zmanjšajte izpostavljenost izpustom v zrak tako, da se gibljete proti vetru ali stran od ognja oz. pogorišča.
• Delce, ki so lahko dodatno onesnaženi z organskimi in anorganskimi snovmi, lahko tudi zaužijemo. In sicer prek sadja in zelenjave oz. rastlin, ki so krma za živali. Z dežjem se izpirajo v podtalnico, zato bi se lahko onesnažila tudi pitna voda. Zato odsvetujejo zaužitje vrtnin in sadja. Navedena priporočila veljajo tudi za ostale plodove do objave nadaljnjih navodil ter s tem povezanih morebitnih drugačnih napotkov oziroma novih priporočil.
• Uporaba pitne vode; upoštevajte priporočila upravljavca vodovoda oz. Uprave RS za zaščito in reševanje. Za lastnike kapnic velja, da pred nastopom padavin preusmerijo vodo iz s požarom onesnaženih lovilnih površin stran od hranilnika za vodo in s tem preprečijo onesnaženje vode.