Izgoreli, čeprav je njihovo delo nevidno

Ljubljana – Druga polovica šolskega leta, ko se začne največja bitka za ocene in ko si otroci izbirajo srednjo šolo ali fakulteto, je čas, ko imajo svetovalni delavci še več dela. Opažajo, da imajo vsako leto več del in nalog, normativi pa se niso spremenili že desetletja. Z ministrstvom bodo rešitve spet iskali junija, predsednik združenja ravnateljev pa opozarja, da so ti problemi enaki v prav vseh poklicih na slovenskih šolah.

»Normativ en svetovalni delavec na dvajset oddelkov gotovo velja že 36 let, kolikor sama delam kot svetovalna delavka,« pojasnjuje predsednica sekcije svetovalnih delavcev v Svizu Darinka Dekleva. Ker je normativ za razred 28 učencev, to pomeni 560 učencev na enega svetovalnega delavca. Na manjših šolah, kjer ni 20 oddelkov, delajo svetovalni delavci tudi v podaljšanem bivanju in podobno. Svetovalni delavci opažajo, da imajo vsako leto več delovnih nalog, težave otrok so vse večje, pojasnjuje šolska psihologinja iz OŠ Solkan Barbara Stožir Curk: »Učencev z učnimi, čustvenimi in vedenjskimi težavami je vse več. Prav tako je veliko vzgojne problematike. Delati je treba tudi z nadarjenimi učenci, ki pa zaradi dela z drugimi velikokrat niso tako obravnavani, kot bi lahko bili.«




Stožir Curkova dodaja, da svetovalni delavci sodelujejo še pri najrazličnejših projektih, skrbijo za različne aplikacije, so udeleženi pri nacionalnih preverjanjih znanja, vpisih v prvi razred in v srednjo šolo, delajo s tujimi učenci, obremenjuje jih dokumentacija: »Vse to onemogoča, da bi delal tisto, kar je tvoje osnovno poslanstvo – delo z učenci od prvega do devetega razreda, ki se razlikujejo po razvojnih značilnostih in imajo različne potrebe.«
 

Najboljše je timsko delo

Predsednica Društva šolskih svetovalnih delavcev Slovenije Ajda Erjavec Bartolj pravi, da zaradi velike razpršenosti delovnih nalog izgorevajo: »Naše pisarne so kot 'avtobusne postaje', mi pa v mislih in dejanjih vedno razpršeni na več deset hkratnih delovnih procesov.« Tudi zato so se svetovalni delavci spet povezali v društvo, v katerem je zdaj okoli 250 članov, kar je petina vseh svetovalnih delavcev v državi.




Ko so pred 51 leti zasnovali sistem svetovalne službe, so že takrat predvideli timsko delo psihologa, pedagoga in socialnega delavca. Zaradi normativov, kakršni so, vseh teh ljudi predvsem v manjših šolah ni, čeprav bi za obravnavo potrebovali na šolah vse tri profile, pojasnjuje Deklevova: »Socialni delavci in pedagogi na primer ne moremo testirati. To zna in sme le usposobljen psiholog.« Erjavec Bartoljeva dodaja, da bi v nekaterih primerih potrebovali tudi specialne, socialne pedagoge, logopede in surdopedagoge, realnost je drugačna: »V praksi jim navadno uspe obvladovati predvsem upravno-administrativne postopke ter koordinatorske naloge, ostale dejavnosti so predvsem situacijske narave. Kot kritična manjšina je v posameznem kolektivu svetovalna služba lahko tudi trn v peti in deležna različnih pritiskov, celo mobinga.«



 

Čakanje na belo knjigo

Predsednik združenja ravnateljev Gregor Pečan, ki je pred časom opozoril, da bi samo za koordinacijo dela otrok z odločbami o usmeritvi potreboval enega zaposlenega, poudarja, da problem svetovalnih delavcev ni edinstven: »V šolstvu ni človeka, ki se mu naloge ne bi pomnožile!« Z ministrstva za šolstvo so odgovorili, da so se s predstavnicami svetovalnih delavcev že sestali, naslednje srečanje bodo imeli junija: »Preden bodo nastale kakršnekoli zakonske spremembe, je treba pripraviti analizo nalog, ki jih svetovalni delavci v šolskem prostoru opravljajo. Prav tako bo področje svetovalnega dela deležno ustrezne pozornosti pri pripravi bele knjige.«