Parlamentarne stranke so današnji mednarodni dan žensk obeležile s čestitkami in lepimi željami, a številne predstavnice različnih društev in organizacij so opozorile, da prav trenutna politika položaj žensk še poslabšuje in veča razlike med spoloma.
V podmladku SDS so danes spomnili na poslanke DZ, ki so jim v znak spoštovanja podarili rože. Kot so v stranki zapisali na družbenih omrežjih, ob današnjem dnevu poudarjamo nenadomestljivo vlogo žensk in njihovo enakopravnost v družbi. »Želimo si, da bi se sporočila današnjega praznika zavedali vsak dan v letu,« so zapisali.
»Ob mednarodnem dnevu žensk, ki opozarja na nedokončana prizadevanja za enakopravnost, letos izražam še prav posebno hvaležnost za neprecenljiv prispevek žensk v soočanju z epidemijo Covid-19,« je na twitterju zapisal predsednik republike Borut Pahor.
Po besedah predsednika LMŠ
Marjana Šarca je današnji praznik spomin na dosežene pravice in uspehe v preteklosti, hkrati pa tudi opomin, da ta prizadevanja še niso končana, saj je v naši družbi še vedno mnogo stvari v nasprotju s sporočilom praznika.
Kot so ocenili v SMC, sporočilo 8. marca ostaja aktualno. »Vsak dan bi ga morali vtkati v naše besede in dejanja, da se ne izgubi v viharju družbenih premikov,« so pozvali.
Čestitkam ob današnjem dnevu se pridružujejo tudi v SD. »Vsak dan si prizadevamo za enakost, za svobodo, za solidarnost. Vsak dan smo proti lažem, nasilju in vojni. Vsak dan živimo svoje vrednote. Zato naj bo vsak dan 8. marec,« so zapisali na twitterju.
Tudi v Levici so pozvali, naj bo 8. marec vsak dan za vse podplačane in tipično »ženske« poklice, ki so se izkazali za nepogrešljive v času epidemije, za dvojno ali trojno delo, ki je padlo na ramena mnogih v času pouka na daljavo ter za obtičale za štirimi zidovi, kjer so se skupaj z izolacijo in finančno negotovostjo razrasli tudi primeri zlorab in družinskega nasilja. »Tako kot covid-19 ni zgolj obletnica, ampak vsakodnevna grožnja, tako naj tudi 8. marec predstavlja stalno prizadevanje za emancipacijo tistih, ki so zaradi koronakrize najbolj na udaru,« so navedli na facebooku.
Na dan žena so se spomnili tudi na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, kjer so izpostavili vlogo žensk na podeželju. V Sloveniji je med nosilci kmetijskega gospodarstva skoraj 30 odstotkov žensk, njihov družbeno-ekonomski položaj pa je še vedno slabši od moških, so opozorili. Kmetijski minister Jože Podgoršek se je ženskam zahvalil, »za vse, kar tukaj pri nas postorite za naš sektor.«
Kot so ob čestitkah spomnili v NSi, je 8. marec dan praznovanja ekonomske, socialne in politične enakopravnosti žensk in njihovih dosežkov. Ženskam so ob današnjem prazniku vse lepo zaželeli tudi v Desusu, ki je čestitko na facebooku pospremil tudi z nekaj verzi.
V SAB so poudarili, da so v pravi demokratični družbi ženske upoštevane in zastopane enako kot moški. »V SAB enakost spolov ne le podpiramo, ampak tudi udejanjamo. Našo stranko vodi prva in doslej edina ženska predsednica vlade v Sloveniji, prav tako imamo žensko vodjo poslancev,« so spomnili ma twitterju.
»Ne rabimo rož ampak enake pravice!«
A med tem, ko so politiki po družbenih omrežjih širili voščila, so predstavnice številnih organizacij pred državnim zborom organizirale protestni shod, kjer so ob petju zbora Kombinatke opozarjale na položaj žensk in v državni zbor vložile številne pobude za njegovo izboljšanje. »Ne le zaradi epidemije, temveč tudi zaradi trenutne vlade se je položaj še poslabšal,« je bila jasna
Tea Jarc iz sindikata Mladi plus in poudarila, da ženske ne rabijo rož pač pa enake pravice.
Epidemija je situacijo za številne ženske še poslabšala. FOTO: Voranc Vogel/Delo
Barbara Rajgelj iz Zavoda Open je poudarila, naj »ženske ne sedijo tiho za mizo, kjer si vlada reže krajce, drugim pa nameni le drobtine«
Lea Aymard iz
zavoda Transakcija je poudarila, da so še posebne diskriminacije v Slovenije deležne transženske.
Katja Štefanec iz društva Parada ponosa pa je opozorila na zakone v zdravstvu, zlasti pravice do umetne oploditve, ki je diskriminatorna do ne heteroseksualnih žensk.
Petra Lesjak Tušek iz Društva novinarjev Slovenije je opozorila na
napade, ki so jih deležne zlasti novinarke in izpostavila krivdo politikov zanje.
Kaja Širok je v imenu delavk v kulturi opozorila na
onemogočanje kulture,
Anemarija Planšak iz društva Rezistenca pa na
spolno nadlegovanje v visokem šolstvu.
Sara Svati Sharan iz društva Iskra je opozorila na povečanje nasilja nad ženskami v času zaprtja javnega življenja.
Petra Meterc z inštituta 8. marec pa je spomnila na pobudo za redefinicijo spolnega nasilja po modelu »samo ja pomeni ja,« in na primer prosilke za azil, ki so jo v okviru politično motivirane kampanje zastraševanja posilili policisti, Slovensko notranje ministrstvo pa je presodilo, da posilstvo ni ponižujoče ravnanje in njeno prošnjo zavrnilo.
Na težek položaj žensk so opozorili v sindikatu Mladi plus, kjer izpostavljajo zlasti problem prekarizacije, diskriminacije, nadlegovanja, seksizma, omejujoče spolne vloge in ogromne količine neplačanega dela. Razlike med spoloma so se med epidemijo še povečale. Več žensk je izgubilo službe in večinoma so ženske morale prevzeti dodatno delo vzgoje otrok, je poudarila Jarčeva. Narašča tudi brezposelnost, zlasti med mladimi ženskami.
Podelitev nagrad WOW
Društvo za promocijo žensk v kulturi - Mesto žensk razglasilo je danes razglasilo dobitnice WoW nagrad. Petčlanska komisija v sestavi Katja Kovač, Urška Breznik, Ada Černoša, Klara Otorepec in Jelka Zorn je izbirala med 180 predlogi ter tudi letos razglasila pet dobitnic nagrad WoW.
Nagradila je aktivistko, etnologinjo in kulturno antropologinjo Zano Fabjan Blažič, ki je že vrsto let v okviru kolektiva Ambasada Rog dejavna na področju podpore in solidarnosti z begunkami in begunci. Aigul Hakimova je borka za ljudi z roba družbe: izbrisane, brezposelne, migrantske delavke in delavce, prosilke in prosilce za azil ter begunke in begunce, Gabrijela Simetinger pa je ginekologinja, porodničarka, specialistka spolne medicine in seksologinja, ki se posveča seksualnosti, čutnosti, intimnosti ter raziskuje spolne motnje.
Nagrado letos prejmeta tudi mednarodni feministični in kvirovski festival Rdeče zore, ki že 20 let neprekinjeno poteka vsako leto vsako leto ob 8. marcu ter Lezbomanija - lezbično in LGBTQ+ mesečna radijska oddaja Radia Študent, ki kontinuirano deluje vse od leta 1998.
Komentarji