Delovni obisk italijanskega ministra za zunanje zadeve Luigija Di Maia v Sloveniji je bil po pričakovanjih posvečen predvsem odzivanju na pandemijo novega koronavirusa, ki je na preizkušnjo postavila tudi bilateralne odnose med državama.



Gostitelj, slovenski zunanji minister Anže Logar, je med skupno novinarsko konferenco izpostavil dobre odnose med državama in to, da obe državi podpirata skupna sredstva EU za obnovo gospodarstva po pandemiji v okviru sklada za okrevanje. Italija je po obsegu druga najpomembnejša slovenska partnerica in prva glede turistov (druga po nočitvah). Opozoril je tudi na skorajšnji mejnik v odnosih, vrnitev tržaškega Narodnega doma.



Glede odprtja meje je Logar povedal, da sta si izmenjala stališči glede ukrepov v obeh državah in iskanja rešitev na evropski ravni. Di Maiu je predstavil dvostopenjski slovenski postopek sproščanja režimov na meji. Najprej mora namreč Nacionalni inštitut za javno zdravje po zadostitvi kriterijev v določeni državi to uvrstiti na tako imenovano varno listo, zatem lahko vlada mejo odpre.
​
​Glede na trend v Italiji je Logar izjavil, da »lahko oba z optimizmom zreva proti 15. juniju, kar je rok, ki ga je postavila evropska komisija«. Kolegu je zagotovil, da bo Slovenija dnevno spremljala podatke in takoj, ko bo mogoče, pristopila k temu načelu evropske solidarnosti ob upoštevanju varnosti. Dodal je, da z velikim optimizmom zre proti temu, da »bomo zelo v kratkem odprli mejo z našo zahodno sosedo«.



Tudi Di Maio je izpostavil prijateljske odnose s Slovenijo, pohvalil slovenske ukrepe pri epidemiji, opozoril je tudi na pomen turizma za bruto domači proizvod, ki v primeru obeh držav presega 10 odstotkov. Izpostavil je, da je »slovenski optimizem« glede odprtja meje 15. junija pomemben za številne Italijane, tudi za obe manjšini.

​Zagotovil je tudi, da bo glede italijanske reforme volilnega sistema in zastopanosti Slovencev v rimskem parlamentu stekel ustrezen dialog s predstavniki slovenske manjšine. Zagotovil je tudi »maksimalen napor« glede vrnitve tržaškega Narodnega doma. Seveda z diplomatskim jezikom, a je o beleženju stoletnice požiga 13. julija ob prisotnosti predsednikov obeh držav govoril kot o dejstvu.

Luigija Di Maia bo sprejel tudi predsednik republike Borut Pahor, ki je prav tako poudaril, da je vloga italjanske vlade ključna, za pravočasno vrnitev Narodnega doma.