Inštitut 8. marec in Delozlom: Po jamru je čas za upor, proti izkoriščanju na delovnem mestu

Inštitut 8. marec in instagram projekt Delozlom sta na tiskovni konferenci danes zjutraj predstavila peticijo naslovljeno Po jamru je čas za upor, proti izkoriščanju na delovnem mestu.
 
Inštitut 8. marec je nevladna organizacija, ki se ukvarja predvsem s pravicami žensk, manjšin in delavcev, širšo medijsko pozornost pa si je pridobil s kampanjo #jaztudi, ki je po vzoru ameriške #metoo razkrivala spolno nadlegovanje. Na podoben način je zbiranje in opozarjanje na krivice prek sodobnih družbenih omrežji nadaljevala instagram stran Delozlom, ki od novembra lani objavlja izpovedi študentk in študentov, delavk in delavcev, ki se na trgu dela srečujejo z nemogočimi razmerami, šikaniranjem, nizkimi in nerednimi plačili ter kršitvami pravic zaposlenih.



Med bolj reprezentativnimi zgodbami, zbranimi v minimalistični obliki SMS-sporočil, je, denimo, pričanje delavca, čigar delodajalec zahteva, da zaradi dela preloži zdravniški pregled, ali zgodba delavke, ki je po enem letu zaprosila za zvišanje plače, saj se je s težavo prebijala skozi mesec. Namesto dviga je nemudoma dobila odpoved. 



Na tiskovni konferenci je direktorica inštituta 8. marec Nika Kovač poudarila prepletenost boja za pravice žensk in boja za delavske pravice, saj številni delodajalci brez posebnega razloga iščejo le moške. Od 160 pričevanj o spolnem nadlegovanju, ki jih je inštitut zbral v sklopu kampanje #jaztudi, se jih je dobrih 15 odstotkov pripetilo na delovnem mestu. Ravno včeraj je inštitut opozoril tudi na slovensko facebook skupino Kira dela na smeni s približno 4000 člani, ki je naskrivaj fotografirala natakarice ter fotografije nato delila in ocenjevala. 

V besedilu peticije Inštitut 8. marec in Delozlom ugotavljata, da zbrane zgodbe dokazujejo sistematično kršenje delavskih pravic, zato zahtevajo vključitev izobraževanja o delavskih pravicah v šolski kurikulum, saj so številni mladi zaradi nepoznavanja zakonodaje lahka tarča izkoriščevalskih praks delodajalcev. Med zahtevami so še določitev maksimalnega deleža študentskega dela v podjetjih, obvezni 12-urni počitek med zaporednima delovnima dnevoma za študentsko delo in upravičenost do dodatka za nočno in nedeljsko delo tudi v primeru študentskega dela. Poleg tega zahtevajo še prepoved državnih subvencij in poslovanja z javnim sektorjem za vse delodajalce, ki zamujajo z izplačili honorarjev, prepoved brezplačnih pripravništev ter kadrovsko okrepitev inšpektorata za delo.



Podpise bodo simbolično zbirali do prvega maja, mednarodnega praznika dela. Nika Kovač zatrjuje, da ne bodo ostali zgolj pri zbiranju podpisov, temveč se nameravajo povezati s sindikati in civilno družbo ter oblikovati širšo družbeno koalicijo za boj proti prekarnosti in kršenju delavskih pravic. »Na politične stranke bomo naslovili konkretna vprašanja, vezana na delavske pravice in naše programske zahteve. Odgovore bomo analizirali in predstavili izsledke. Mislimo, da je pomembno, da to postane relevantno vprašanje potencialnih volitev,« meni Kovač.