Iniciativa prebolevnikov želi podatke

Poročali smo že, da se ljudje, ki so preboleli covid-19, z njim redkeje ponovno okužijo kot cepljeni. Kljub temu status prebolevnika velja le šest mesecev. Na krivično stanje v zvezi s tem opozarjajo v novi Civilni iniciativi za strokovno obravnavo prebolelih po okužbi s sars-cov-2. Od pristojnih institucij zahtevajo podatke, iz katerih bi lahko ugotavljali vpliv prebolevnikov na širjenje epidemije.

V nedavni kolumni in nekaterih drugih nastopih je dr. Alojz Ihan razkril številne dimenzije vprašanja prebolevnikov. Potrdil je tudi dejstvo, da je zaščita prebolevnikov pred ponovnim težjim zbolevanjem v povprečju zelo visoka (nižja sicer pri starejših od 65 let), da koncentracija nevtralizacijskih protiteles, ki najbolj ščitijo pred okužbo in njenim prenosom naprej, pri cepljenih v povprečju hitreje pada kot pri prebolevnikih, kar v drugi polovici leta po okužbi oziroma cepljenju izniči epidemiološko prednost cepljenih pred ponovno okužbo. Na tej točki so zato po Ihanovem mnenju razumljivi ugovori glede »epidemiološke diskriminacije« prebolevnikov. »Pravzaprav na tej točki vsi pogrešamo jasne in obširnejše razlage evropskih in ameriških epidemiologov, ki svetujejo glede politike prepustnic, kaj storiti z opisano diskrepanco. V epidemiološko manj kritičnih razmerah bi bilo morda smiselno podaljšati status prebolevnikov, v sedanjih morda skrajšati status cepljenih ali spremeniti režime testiranja – seveda so to samo navržene misli, v resnici so učinkovitega epidemiološkega mišljenja zmožni samo šolani in izkušeni epidemiologi in verjetno je čas, da se oglasijo s podrobnejšimi razlagami.«

Nujna je previdnost

A epidemiologi se še niso oglasili. Na vprašanje, ali se bodo zavzeli za podaljšanje veljavnosti prepustnic za prebolevnike, so z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) odgovorili: »Preden se je pojavila nova različica virusa (omikron) so epidemiologi zagovarjali podaljšanje statusa prebolevnikov. Trenutno, glede na podatke o verjetnosti reinfekta pri okužbi z omikronom, pa je nujna previdnost.« Najbolj pa je po mnenju NIJZ nujen skupni pristop na ravni EU.

Prebolevniki, združeni v komaj nastali civilni iniciativi, so z namenom podrobnejše analize slovenskih podatkov v zvezi s prebolevniki prosili NIJZ, da jim posreduje število domnevno ponovno okuženih prebolevnikov, število zanesljivo ponovno okuženih prebolevnikov, število hospitaliziranih ponovno okuženih prebolevnikov ter podatek, ali so za katerega od teh zanesljivo okuženih potrdili ponovno okužbo, število hospitaliziranih ponovno okuženih prebolevnikov na intenzivni terapiji ter podatek, ali so za katerega od teh zanesljivo potrdili ponovno okužbo. Iz NIJZ so jim posredovali skope podatke ter zapisali: »Če bi testirali vse asimptomatsko okužene oziroma prebolevnike, ki razvijejo klinične znake, kompatibilne s covidom-19, bi bil delež ponovno okuženih večji. Ocenjujemo, da preračun deleža ponovnih okužb iz števila sumov na reinfekcijo in števila okuženih s sars-cov-2 podcenjuje delež ponovnih okužb. Koliko pa je delež podcenjen, iz razpoložljivih podatkov ni mogoče zaključiti.«

Če bi imeli podatke, ki jih želimo, bi lahko naredili več sklepov, tako pa očitno najbolj osnovnih trendov glede prebolevnikov ne spremljajo, odgovarja sogovornik iz iniciative.

Povejmo, da so glede veljavnosti statusa prebolevnikov ureditve po posameznih državah različne. V Italiji, na primer, velja leto dni, v Avstriji pol leta, a ga je možno podaljševati s testiranjem na protitelesa, kar pri nas ni mogoče.

INFOGRAFIKA: Delo