Informacijska pooblaščenka piše direktorju NIJZ

Informacijska pooblaščenka (IP) Mojca Prelesnik se je v odprtem pismu odzvala na nekatere trditve direktorja NIJZ Milana Kreka, ki jih je izrekel na novinarski konferenci 6. avgusta. Po njenem gre za za neresnične in zavajajoče izjave oziroma za  »sprenevedanje ali nepoznavanje osnov delovanja pravne države«.

Po oceni Prelesnikove ne drži Krekova izjava, da je »IP je prenehal z inšpekcijskim postopkom«, saj ta še vedno poteka, a ga je morala »prekiniti (in ne ustaviti) do dokončne odločitve Ustavnega sodišča«. IP namreč ne sme presojati veljavnosti podzakonskih aktov ali ugotavljati skladnosti z Ustavo, pač pa to lahko stori le Ustavno sodišče, dodaja. V »nastali zahtevni situaciji«, zatrjuje, je ravnala po predpisih: »Odločitve Ustavnega sodišča ni mogoče prejudicirati – morebiten odmik od dosedanje sodne prakse bi sicer presenetil, a vsako odločitev bo IP spoštoval.«

Prav tako po navedbah Prelesnikove ne drži trditev, da je bil  »inšpekcijski postopek zoper NIJZ nepravilen.« Kot pojasnjuje, mora IP na podlagi prejete prijave začeti inšpekcijski postopek in v njem pridobiti pojasnila zavezanca: »Če pa se v postopku postavi vprašanje skladnosti pravne podlage z Ustavo, mora IP  vprašanje prepustiti Ustavnemu sodišču. Gre za temeljna načela pravne države.«

Prelesnikova pa v vsej svoji dolgoletni praksi, je zapisala, še ni zasledila primera, »ko bi zavezanec zgolj po potem, ko je IP novinarjem potrdil prejem prijave in zato začetek inšpekcijskega postopka, samoiniciativno še pred prejemom poziva IP brez posveta z njim spremenil obdelavo - kdo in zakaj je tako svetoval NIJZ-ju ni znano, spremembe pa so najbrž povezane z dodatnimi nepotrebnimi stroški.«  

Predhodna skrb za varstvo osebnih podatkov kot obveznost

Milan Krek je med drugim izjavil: »Inšpekcijski postopek IP spomladi glede priprave aplikacije za prijavo na cepljenje je bil dolgotrajen.« Prelesnikova pojasnjuje, da so inšpekcijski postopek vodili »tako hitro, kot so to dopuščali pomanjkljivi odgovori NIJZ in dveh ministrstev«. Zelo dolgo je po njenem trajalo že, da je IP prejel odgovore glede temeljnih vprašanj te množične obdelave osebnih podatkov. »Država po uvedbi postopka po več kot štirih mesecih in kar šestih poslanih pozivih ni uspela pojasniti niti osnov: kdo je sploh upravljavec tako nastale zbirke in kje je pravna podlaga zanjo,«  je ostra Prelesenikova.



Država se je po njenem odločila za zbiranje podatkov, ne da bi sploh določila, kdo bo za takšno množično obdelavo odgovoren in za kaj se bodo podatki zbirali, niti ni obdelave zastavila transparentno. Prav na to so opozarjale strokovne službe MJU, a so jih odločevalci v celoti preslišali, še navaja Prelesnikova, ki, kot poudarja, poštuje prizadevanja in napore NIJZ, a je dolžna obravnavati vsako prijavo in mora nanjo odreagirati kljub času dopustov. Enako pričakuje tudi od največjega upravljavca zbirk osebnih podatkov v zvezi z zdravjem v Sloveniji, ki bi se moral po njenem ob snovanju tovrstnih aplikacij vedno posvetovati z informacijskim pooblaščencem oziroma glede podobnih aplikacij izdelati predhodno oceno učinkov, kot zahteva evropska uredba o varstvu podatkov (GDPR) in kot e praksa v drugih državah.

»Predhodna skrb za varstvo osebnih podatkov je ne le obveznost, terja jo tudi nujna previdnost in izogib nepotrebnim kasnejšim stroškom. Da se pomena varstva osebnih podatkov sicer zdravstveni sektor še kako zaveda, kaže denimo dejstvo, da je največja slovenska bolnišnica - UKC Ljubljana -, v lanskem in letošnjem letu IP zaprosila za kar 16 pisnih mnenj,« sporoča Prelesnikova.    

Prav tako po njenem ne drži Krekov stavek, da »celotna EU ima podobno aplikacijo le v Sloveniji nastajajo težave«. Številne države so to ustrezno zakonsko uredile, piše pooblaščenka. Bistvo problema v Sloveniji je po njenem to, da se izvajanje in sprejem zakonske materije združuje v enem organu in obide Državni zbor.  

Nespoštljiva primerjava s kozlovsko sodbo v Višnji gori

V Sloveniji je Ustavno sodišče že presojalo o tem, ali je dopustno zakonsko materijo osebnih podatkov urejati s podzakonskimi akti in prvič že pred skoraj 30 leti odločilo, da ti ne zadoščajo. V Sloveniji je zakonodajalec Državni zbor - gre za vprašanje spoštovanja načel pravne države in delitve oblasti, opozarja Prelesnikova, ki zaradi »sicer slikovite« Krekove primerjave postopka s kozlovsko sodbo še meni, da »izjave g. Kreka ne izražajo spoštovanja Ustave in nadzornih organov«.

V uradu informacijske pooblaščenke si želijo »več strokovne razprave in manj neprimernih primerjav ter brezplodnih napadov, ki izčrpavajo vse – organe, podjetja in posameznike, vsakršni poskusi utišanja samostojnih in neodvisnih državnih organov pa načenjajo demokracijo in pravno državo« ter se nadejajo, da bo z vzpostavitvijo nove vladne službe za digitalno preobrazbo nov tudi pristop pri uvajanju sodobnih tehnologij.