Gumb za alarm so pritisnili že 16-tisočkrat

Pet tisoč starejših, invalidov in kroničnih bolnikov je brezplačno vključenih v pilotni projekt e-oskrba na domu, ki se je začel aprila lani, še okoli 1600 upravičencev pa na vključitev čaka. Storitev v okviru pilotnega projekta ministrstva za zdravje zagotavljajo v Telekomu s sredstvi evropskega socialnega sklada. Asistenčni center je od aprila lani, ko se je projekt začel, do januarja sprejel 16.655 klicev, več kot tisoč uporabnikom zagotovil hitro pomoč svojcev ali sosedov in za več kot 200 nujno medicinsko pomoč.

Nevarni padci

»Odkar sem vključen v e-oskrbo, se počutim bolj varno,« nam je povedal 84-letni uporabnik s Ptuja. Naš sogovorec je storitev doslej potreboval samo enkrat. »Začel sem se zelo slabo počutiti. Pritisnil sem na gumb in takoj so se oglasili,« je povedal svojo izkušnjo. Zapestnica, ki jo nosi, omogoča, da se varno oddalji od doma do 150 metrov. Če bi padel, bi njegov padec samodejno zaznal obesek okoli vratu. Tudi v tem primeru bi v asistenčnem centru zazvonil alarm in uporabnik bi dobil pomoč v najkrajšem možnem času. Zaradi padcev umre v Sloveniji 500 ljudi na leto.

Z evropskimi sredstvi 5000 vključenih

Telekom, ki izvaja storitev e-oskrba, je nameraval vključiti pet tisoč uporabnikov do decembra lani, a so zapolnili zmogljivosti že septembra. V petih mesecih polne zasedenosti – od septembra do januarja – je asistenčni center prevzel 9935 klicev. V 695 primerih je težavo rešil s pomočjo svojcev, pri 141 uporabnikih pa je bilo treba intervenirati – poklicati službo nujne medicinske pomoči ali gasilce.

Asistenčni center je v povprečju vsak mesec obravnaval 30 padcev in 15 resnih zdravstvenih stanj. Če posumijo na infarkt, takoj pokličejo številko 112, ob lažjih stanjih svojce. »Bistveno je, da tisti, ki potrebuje ob padcu pomoč, ne leži sam doma na mrzlih ploščicah, preden ga nekdo najde. Namesto v 18 urah, kolikor je v povprečju trajalo, da je starejša oseba dobila pomoč, asistenčni center zdaj zagotovi, da pride pomoč v čim krajšem času. Za starejšega je to olajšanje, za zdravstveni sistem pa bistveno manj stroškov,« je povedal Peter Pustatičnik, ki na Telekomu storitev e-oskrbe vodi.

Večina bi e-oskrbo obdržala

Anketa konec lanskega leta je pokazala, da so s kakovostjo storitve, opremo in organizacijo pomoči zadovoljni, zelo zadovoljni so s prijaznostjo svetovalcev. Povprečna starost anketiranih je 81,6 leta. Najstarejši moški je star 95 let, najstarejša ženska 99. Najmlajši anketirani ima 47 let, najmlajša pa 52 let. Prevladovali so uporabniki iz ruralnih naselij, iz urbanih jih je bilo 39 odstotkov. Največ se jih je odločilo za e-oskrbo, ker živijo pretežni del dneva sami, številni, ker so jim tako svetovali sorodniki ali prijatelji, na tretjem mestu so tisti, ki so že kdaj padli in so zelo dolgo čakali na pomoč, na četrtem kronični bolniki in invalidi. Vsi so ocenili, da se je varnost in kakovost njihovega življenja izboljšala. Večina, 79,2 odstotka, jih želi obdržati e-oskrbo po koncu pilotnega projekta, dve tretjini si tega sami ne bi mogli plačevati, 15 odstotkov bi jih brez e-oskrbe moralo iti v dom, je pokazala anketa.

V razvitih državah vključena desetina starejših

Za pilotni projekt, ki bo trajal do 30. septembra letos, je Slovenija pridobila do tri milijone evrov iz evropskega socialnega sklada za časovno obdobje leta in pol. Za vsakega uporabnika bi to pomenilo 37 evrov na mesec za polni paket, ki ga imajo zdaj brezplačno. V razvitih državah je vključena v e-oskrbo desetina prebivalcev, starejših od 65 let. V Sloveniji bi bilo to okoli 40 tisoč oseb. Ponekod, denimo v Veliki Britaniji, predpiše e-oskrbo zdravnik, vključenih je 16 odstotkov starejših. Slovenija je dolgo capljala za razvito Evropo, pilotni projekt pa je pokazal, da organizacijo zmoremo tudi pri nas.

»Organizacija e-oskrbe je bila velik logistični zalogaj. Veseli nas, da nam je uspelo. Asistenčna platforma vseskozi deluje, izpadov ni bilo. To je velik in zelo koristen projekt,« ocenjuje Pustatičnik. Uporabniki so v anketi povedali, da si želijo e-oskrbo tudi zunaj stanovanja, četrtina pa jih je izrazila potrebo po vključenosti telemedicine.