Gremo spet v šolo

Ljubljana – Šole so že odprle vrata, a ne samo tiste za osnovnošolce, dijake in kmalu še za študente, ampak tudi raznolike šole in univerze, ki jih obiskujejo starejši, ljudje v tretjem življenjskem obdobju. Nekatere od teh ustanov so z jesenjo že zaživele, druge še vabijo radovedne in željne znanja, naj se vpišejo. Izbor izobraževalnih programov je pester: naučiti se je mogoče vse o pametnih telefonih in kako premagati pametne štedilnike, seveda pa je na voljo še veliko drugih širokorazsežnih izobraževalnih programov; v UTŽO, na primer, jih imajo že skoraj petdeset.



Mreža Slovenska univerza za tretje življenjsko obdobje (UTŽO) je izjemna izobraževalna ustanova, ki združuje 53 univerz po domala vseh večjih slovenskih krajih. V lanskem študijskem letu je univerzo v Ljubljani obiskovalo 3199 študentov, ki so zasedali 4608 študijskih mest, je odgovorila njena vodja Alijana Šantej. Največ jih je bilo iz starostne skupine od 66 do 70 let, po številu udeležencev je sledila skupina od 71 do 75 let, šele na tretjem mestu so stari od 61 do 65 let. Kot piše na njihovi spletni strani, imajo razpisanih 4600 študijskih mest. Ali to pomeni, da se jih toliko lahko vpiše in obiskuje izobraževalne programe? Šantejeva odgovarja: »Večina naših študentov nadaljuje izobraževanje iz preteklih študijskih let, nadaljujejo avtomatično. Vsako leto pa odpremo tudi nekaj programov na novo.«


Za katere izobraževalne programe se ljudje najbolj zanimajo? Po besedah Alijane Šantej je največ zanimanja za programe umetnosti, na primer umetnostno zgodovino, izrazno-umetniške dejavnosti, to so slikarstvo, keramika, kaligrafija in restavratorstvo, za jezikovno izobraževanje, prav tako za naravoslovne vede, kamor sodijo denimo naravno vrtnarjenje, oblikovanje vrtov in astronomija, ter računalniško izobraževanje in spoznavanje novih tehnologij.

Samo za angleščino so imeli v zadnjem šolskem letu 55 študijskih skupin, skupaj s skupinami za italijanščino, nemščino in druge tuje jezike pa jih je bilo kar 113.
 

Za vključujočo digitalno družbo

V Simbiozi Genesis, ki deluje kot socialno podjetje, si že osem let prizadevajo za »vključujočo digitalno družbo«. Direktorica Katja Pleško pravi: »Naši trajnostni projekti se osredotočajo na krepitev in dvig digitalne pismenosti tako med starejšimi kot mladimi. Med njimi je Simbioza BTC City Lab, v katerem dajemo še poseben poudarek e-opismenjevanju starejših prek medgeneracijskega sodelovanja. Brezplačne izobraževalne delavnice digitalnih veščin za starejše, ki potekajo vse leto, vsak dan od ponedeljka do petka, namreč vodijo naši mladi prostovoljci.« Tako se zvrsti od 10 do 15 delavnic na teden, od novembra 2017, ko so jih uvedli v Simbiozi BTC City Lab, se jih je udeležilo že več kot 1150 ljudi.


Kot pravijo, je interes za vse delavnice, na katerih udeleženci spoznavajo moderno tehnologijo. »Res pa v zadnjem času opažamo vse večje zanimanje za delavnice uporabe pametnega telefona, kar nedvomno kaže, da bo v bližnji prihodnosti ta zamenjal računalnik,« pojasnjuje Pleškova. »Za zdaj so dobro obiskane tudi delavnice uporabe računalnika, kjer si udeleženci želijo predvsem naprednih vsebin.« Sicer pa poudarjajo, da je glavni namen pomoč starejšim pri (prvem) stiku z računalnikom, internetom, pametnim telefonom in drugimi informacijsko-komunikacijskimi tehnologijami (smart living in podobno). »Pomembno je, da jim pomagamo pri premagovanju strahu pred sodobno tehnologijo ter jih spodbujamo k vseživljenjskemu učenju oziroma jih navdušimo, da jo uporabljajo v vsakdanjem življenju,« pravi direktorica Simbioze Genesis.​

Bolj so samostojni

Koliko ljudi pritegne njihov program Tretja kariera, kakšni so odzivi? Katja Pleško odgovarja: »Prepričani smo, da uporaba informacijsko-komunikacijske tehnologije starejšim omogoča tudi večjo samostojnost, neodvisnost, zvišuje kakovost njihovega vsakdanjika ter prinaša še druge pozitivne spremembe, o čemer zgovorno pričajo odzivi naših uporabnikov. Ko enkrat premagajo strah in usvojijo osnove, si namreč želijo novih, bolj specifičnih znanj. Zato smo za letošnjo sezono, upoštevajoč njihove želje, pripravili kar nekaj novih učnih modulov. Poleg usvajanja temeljnih veščin, čemur so namenjeni denimo začetni tečaji računalništva in uporabe pametnega telefona, bo poseben poudarek na podrobnejšem spoznavanju družbenih oziroma družabnih omrežij, e-storitev in varnosti na spletu.«

Družabništvo z dijaki

Tudi na Inštitutu Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje vabijo starejše, ki bi se radi bolje spoznali z računalnikom, tablico ali pametnim telefonom, da se prijavijo na tečaj Družabništvo z dijaki ob učenju sodobne informacijske tehnologije.

Dijaki bodo med šolskim letom na individualnih tedenskih srečanjih starejšim pomagali usvajati veščine v zameno za lepo izkušnjo druženja s starejšim človekom. Inštitut Antona Trstenjaka že več kot petnajst let uspešno izvaja tečaj družabništva ob učenju IKT za starejše v Ljubljani. »Vsako let sodeluje od 20 do 25 družabniških parov, starejših oseb in dijakov, zanimanja med starejšimi pa je še več,« pojasnjuje Alenka Ogrin, koordinatorica projektov na inštitutu.



Po uvodnih skupnih srečanjih, kjer tako mlade kot starejše pripravijo na medgeneracijsko sodelovanje, se družabniški pari srečujejo individualno, po dogovoru, v prostorih inštituta ali na šoli (največ dijakov prostovoljcev prihaja z Elektrotehniško-računalniške strokovne šole in gimnazije Ljubljana na Vegovi), takrat, ko ustreza obema članoma para. Inštitut zagotavlja strokovno podporo, posreduje informacije in organizira zaključno srečanje vseh udeležencev. In kot poudarja Ogrinova, »je bila doslej velika večina udeležencev izredno zadovoljna, saj so pridobili nadvse uporabna znanja in veščine. Sodelovanje v programu je za udeležence brezplačno. Prednost imajo tisti, ki se tečaja še niso udeležili.«