Gozdove spet desetka lubadar

Ljubljana – Če se bodo lubadarji, te male žuželke, razmnoževale s sedanjo hitrostjo, potem bomo že sredi avgusta presegli 400.000 kubičnih metrov poškodovanega drevja, kar je meja za razglasitev naravne nesreče. Najhuje je v gozdovih na Gorenjskem, Kočevskem in Koroškem, pa tudi na  Štajerskem in Notranjskem.

»Če bomo imeli lepo in toplo jesen, torej odlične pogoje za lubadarje, bo to katastrofa,« pravi Katja Konečnik, vodja kočevskega zavoda za gozdove. »Gozdarji sedaj ne delamo svojega strokovnega delam, ampak iščemo lubadarje,« pravi gozdarka, ki se spomni časov pred letom 2003, ko so imeli v celotnem letnem poseku kakšnih deset odstotkov sanitarne sečnje. Letos pa – če ocenjuje kot zmerna optimistka – bo letošnje vroče leto eno hujših glede podlubnikov in ne bo presenečenje, če bo kar ena tretjina poseka zaradi lubadark.

Začetek poletja z dežjem in nizkimi temperaturami je bil obetaven, saj razmere niso bile ugodne za podlubnike. Vročinski valovi v zadnjih dveh mesecih pa so poskrbeli za njihovo izredno hitro prenamnožitev. »Zaradi vročinskih valov se normalno delovanje drevesa ustavi in se oslabljeno drevo ne more ubraniti pred lubadarjem,« razloži Katja Konečnik. Iz tedna v teden se količine dreves, smrek, ki jih na širšem Kočevskem odkažejo zaradi lubadarja, povečujejo: 22. julija je bila številka 75.800 kubičnih metrov, teden dni kasneje že 86.100 kubičnih metrov.
 

Po dveh vetrolomih – lubadarji

»Napad podlubnikov je izredno agresiven,« pravi tudi Branislav Gradišnik, vodja Zavoda za gozdove Slovenj Gradec, ki izpostavi, da so k temu pripomogle ujme v preteklih letih, saj so na Koroškem imeli dva močna vetroloma in je v gozdu ostalo veliko lesnih ostankov, ki so odlični za razmnožitev lubadarja. K oslabljenosti dreves je prispevala tudi zima z malo vode, zato so pri njih že spomladi razglasili veliko nevarnost gradacije smrekovega lubadarja, s katerim so želeli spodbuditi lastnike gozdov k hitremu poseku prizadetega drevja.

Na Koroškem je težava še v tem, da je delež smreke v gozdnih sestojih kar 68-odstoten, kar pomeni, da bi lahko lubadar poskrbel za ogolele površine. »To bi imelo širše negativne posledice, kot je na primer vpliv na zaloge vode,« pravi Branislav Gradišnik. Poleg tega je od gospodarjenja z gozdom odvisen obstoj visokogorskih kmetij, kjer je bilo in je preživetje ljudi povezano s pametnim ravnanjem z gozdom. Toda nekaterim kmetijam so vetrolomi v preteklih letih uničili polovico gozdov, sedaj pa se je razmnožil še lubadar. »Če bo lubadar uničil gozd visokogorskih kmetij, bo pod vprašajem tudi njihov obstoj,« pravi Branislav Gradišnik, ki doda: »Razmere so zaskrbljujoče.«


 

Lubadar gre vedno višje

»Pri nas je napad podlubnikov tako močan, da razmer ne bo mogoče sanirati v treh tednih oziroma v tem času ne bo mogoče poškodovanih dreves posekati in odpeljati iz gozda,« pravi tudi Andrej Gartner z odseka za načrtovanje razvoja gozdov Zavoda za gozdove Bled. Na Gorenjskem se delež smreke na nekaterih območjih drastično zmanjšuje in že izginja z nekaterih nižinskih predelov. »Na Jelovici, kjer smo imeli zadnja tri leta gradacijo podlubnikov, se to nadaljuje tudi letos,« pravi Andrej Gartner. Poleg tega se lubadar širi po nadmorski višini navzgor in je ogroženih še več smrekovih gozdov kot pred leti. »Za Pokljuko se bojimo, kaj bo, ker so tam manjša žarišča,« doda in se strinja, da je to, kar se dogaja, katastrofa.

Problem pa je tudi v tem, da sanacija žarišč, ki bi jih lastniki morali izpeljati v treh tednih, zaradi preobsežnosti problema ni možna. Na Kočevskem, kjer so večinoma državni gozdovi, so številne skupine odšle za delom v sosednje države – v Italijo, Avstrijo, na Češko -, kjer sanirajo razmere po naravnih ujmah. Zasebni lastniki pa so vajeni v gozdu delati sami, sedaj pa bi morali v kratkem času spraviti iz gozda velike količine lesa, pravi Branislav Gradišnik: »To je sposobno narediti le malo lastnikov. Nujno bi bilo povezovanje lastnikov ali najem delovne sile.«

Razmere so, se strinjajo sogovorniki, izredno zaskrbljujoče. »Vsi lastniki gozdov bi morali čim prej posekati in iz gozda tudi spravili drevesa, ki jih je napadel lubadar. Dovolj je že en lastnik, ki ne odstrani lubadark, da je ogrožen obstoj vseh gozdov,« pravi Branislav Gradišnik. Kajti lubadar je žuželka, katere število se z novim rojenjem dviguje eksponentno, kar pomeni, da ima vsaka generacija desetkrat več žuželk kot prejšnja. Letos pa, če bodo razmere ugodne, bosta dve, morda dve in pol ali celo tri generacije. »Če bi nam letos uspelo izpeljati sanacijo in iz gozdov ostraniti drevesa, ki jih je napadel lubadar, bi imeli stvari pod kontrolo. Če pa nam sanacija ne bo uspela, bo nov velik izbruh naslednje leto,« pravi Katja Konečnik.