Gospodarski preporod: v letu ali dveh 600 novih delovnih mest (FOTO)

Kočevje – S prihodom Yaskawe, ki gradi dve novi tovarni – vsaka je vredna 25 milijonov evrov, obe pa bosta zagotavljali okoli 500 novih delovnih mest – je jasno, da se na Kočevskem dogaja gospodarski preporod.

»Podjetja, ki bodo gradila oziroma gradijo v industrijski coni Lik in v katerih bodo v letu ali dve zagotovili 600 novih delovnih mest, so Yaskawa, Gozdarstvo Grča, Koles, Rotis, DB Schenker in upajmo, da kmalu, ko bo končan stečaj Nolika, tudi Žaga Pogorelc,« pravi kočevski župan Vladimir Prebilič, ko hoče opisati velike gospodarske spremembe, ki se dogajajo na Kočevskem.




 

Gospodarstvo kot celota uspešno

Toda velike gospodarske spremembe se niso zgodile le zaradi Yaskawe, ki v industrijski coni Lik pospešeno gradi prvo novo tovarno. Podatki kažejo, da so se spodbudnejši gospodarski trendi začeli kazati po letu 2012, ko je kočevsko gospodarstvo kot celota še imelo podobno čisto izgubo in nekoliko večji čisti dobiček. V prihodnjih letih se je poslovanje kočevskih podjetij izboljševalo, tako da so lani ustvarili 22,6 milijona evrov čistega dobička in dva milijona evrov čiste izgube.

Lani je 265 gospodarskih družb in 296 samostojnih podjetnikov ustvarilo 311,93 milijona evrov prihodkov od prodaje, od tega 125,72 milijona evrov na tujih trgih, kar pomeni 40,3 odstotka vse prodaje. Samo Melamin, kemična tovarna, ki je po prihodkih največje podjetje – lani so imeli realizacijo v višini 50 milijonov evrov in dobiček v višini 2,4 milijona evrov –, izvozi okoli 90 odstotkov.

V občini Kočevje, kjer živi skoraj 16.000 prebivalcev, je delovno aktivnih malo več kot 5900 ljudi, od tega jih je zaposlenih 2321. Plače so tradicionalno nižje tako v primerjavi s slovenskim povprečjem – to je lani znašalo 1536 evrov – kot tudi s povprečno plačo jugovzhodne regije, kamor Kočevska statistično pripada. Lanska povprečna kočevska plača v višini 1363 evrov je bila daleč pod regijskim povprečjem, ki je znašalo 1722 evrov.




 

Brez izobrazbe, brez možnosti

Utemeljena so tudi pričakovanja, da se bo z novim gospodarskim zamahom precej spremenila brezposelnost, ki je še vedno visoko nad slovenskim povprečjem. »Trendi so dobri,« pravi Anita Kovačik, vodja uradov za delo Grosuplje, Ribnica in Kočevje. Kljub temu pa je skrb vzbujajoča struktura brezposelnih, saj so med njimi številni, ki težko najdejo zaposlitev: so dolgotrajno brezposelni, torej brezposelni več kot leto dni, ženske, stari več kot 50 let, stečajniki in presežki, invalidi …

Med njimi so tudi Romi, ki jih je – po ocenah – na Kočevskem okoli 750. »Za ljudi iz ranljivih skupin, ki so brezposelni že daljši čas, je malo možnosti, da se bodo kljub vsej gospodarski rasti zaposlili,« pravi Katarina Hiti, direktorica Centra za socialno delo Kočevje, ki pove, da se število prejemnikov socialnih pomoči zmanjšuje, vendar so januarja odobrili 857 vlog za socialne pomoči. V tej številki se skriva 1575 ljudi. »Petsto dvaindvajset je otrok,« pravi Hitijeva.


 

Vprašanje kadrov

 

Toda poleg tega, da se bo gospodarski razcvet Kočevske videl šele čez leta in da verjetno del dolgotrajno brezposelnih niti pri številu 600 in več novih delovnih mest – tudi Intersocks gradi in širi proizvodnjo – ne bo našel dela zase, je po drugi strani že zdaj jasno, da na Kočevskem ne bo dovolj ljudi ustreznih profilov, ki bi ta nova delovna mesta zapolnili.

Hubert Kosler, direktor Yaskawe Slovenija, ki ima del kadra za novo proizvodnjo že na izobraževanju na Japonskem, pravi: »Ekipo sestavljamo brez večjih težav. Je pa res, da je vedno – če je veliko brezposelnih ali pa je veliko delovnih mest – problem dobiti dobre inženirje. Dobri ljudje so vedno iskani.«



Občina, razloži Vladimir Prebilič, ne poskuša pomagati le gospodarstvu, ampak razvija tudi turizem, kulturo in druga področja, tako da bi postalo Kočevje prijetno mesto ne le za prebivalce, ampak tudi za obiskovalce. Ne le naravno ohranjeno, ampak tudi prijazno družbeno okolje bo pomembno za tiste, ki bodo na Kočevsko prišli zaradi zaposlitve.

»Pomanjkanje delovne sile se že kaže,« pravi Prebilič, ki se strinja z ugotovitvami, da številni dolgotrajno brezposelni niti pri tako velikem naboru del ne bodo našli dela. Ker nimajo končane niti osnovne šole, ker so invalidi, morda so v letih brezposelnosti povsem otopeli … »Zato razvijamo tudi druge programe, kot so socialno podjetništvo, zadružništvo, posebej delamo tudi z Romi,« pravi župan. In doda: »Vemo, da je cilj še daleč.«