»Gospod Hoyer iz EIB, zavzemite se za ljudi!«

Koper – Medtem ko polovica sveta govori o pomenu oživljanja svilne poti, ko najvišji predstavniki evropskih držav tekmujejo v prepričevanju Kitajcev o nujnosti gospodarskega sodelovanja, ko naši sosedje z njimi sklepajo posle za razvoj pristanišč v Trstu, na Reki, v Pireju, ko Kitajci že gradijo most na Pelješac, pošiljata slovenski civilni iniciativi v Bruselj in na sedež EIB banke v Luksemburg nasprotujoča si sporočila o največjem logističnem projektu v državi.



Potem ko je Vili Kovačič iz CI Davkoplačevalci se ne damo vodstvu Evropske investicijske banke (EIB) poslal dolgo pismo in zahteval, naj odbor direktorjev ne odobri že skoraj odobrenega posojila za projekt, ki ima podporo evropske komisije in so ga že začeli uresničevati, je pismo s povsem nasprotno vsebino v Luksemburg poslal tudi predsednik Ljudske pobude za dvotirno progo Divača–Koper Janko Sever. »Spoštovani predsednik EIB Werner Hoyer, prosim, da se zavzamete za ljudi, ki že 50 let strpno prenašamo vse nevarnosti obstoječe proge, kjer je promet že davno presegel njene zmogljivosti in je ozko grlo evropskega železniškega koridorja. Ljudje se zavedamo, da tega koridorja ni mogoče zapreti, ker razumemo pomembnost Luke Koper, slovenskega in evropskega gospodarstva.«


 

Sedanji tir je ovira okoljskim direktivam

V pismu opozarjajo na nevarne tovore, ki vozijo po strmem in krhkem kraškem pobočju, kjer so vlaki prisiljeni zavirati, pri čemer goreči zavorniki povzročajo požare. V desetih letih je ob progi gorelo več kot 450-krat, leta 2016 je pogorelo 400 hektarjev dragocenega kraškega gozda, gmajne, oljčnikov in vinogradov, nevarne snovi na vlakih pa so potencialna grožnja za edini vodni vir severne Istre. Območje Kraškega roba je varovano z Naturo 2000. Proga, ki je sestavni del dveh jedrnih evropskih TEN-T koridorjev, je uradno preobremenjena od julija 2018, dejansko pa že pet let. Zaradi preobremenjenosti se tovor preusmerja na prav tako preobremenjeno cesto, kar onemogoča izpolnjevanje zastavljenih okoljskih direktiv.



Nova trasa drugega tira je ekološko sprejemljiva, najmanj obremenjuje okolje in prebivalce, saj je dolga 27 kilometrov namesto 45, poleg tega je 21 kilometrov poteka pod zemljo. Pred določitvijo trase je bilo strokovno preverjenih 17 drugih različic, podprlo pa jo je tudi 3500 ljudi iz krajev ob stari progi, poudarja Sever in se ob tem sklicuje na ekološke in ekonomske razloge, ki opravičujejo gradnjo. Sprejeli so prostorski načrt, pridobili gradbeno dovoljenje, podporo evropskih sredstev, način gradnje je bil potrjen z zakonom, ki je dobil podporo na dveh referendumih. Po vseh zapletih so začeli graditi, zato krajane zanima, zakaj postopki odobritve posojila na EIB trajajo tako dolgo in ali ima banka kakšne pomisleke. EIB so zaprosili za hitre odgovore, saj so prepričani, da je projekt dobro premišljen, kot strateško zelo pomembnega pa so ga potrdile vse dosedanje vlade ne glede na politično usmerjenost. Wernerja Hoyerja so povabili na ogled proge, čeprav si je delegacija EIB progo ogledala že konec januarja.


 

Vili Kovačič hoče ustaviti drugi tir

Zaradi pritiska javnosti je investitorsko podjetje 2TDK pred nekaj dnevi napovedalo, da bodo projekt uresničili v vsakem primeru, ministrstvo za infrastrukturo pa je potrdilo, da si nekateri vplivni krogi iz Evrope prizadevajo projekt ovirati in ustaviti.
To so po svoje potrdili tudi v civilni iniciativi Davkoplačevalci se ne damo, kjer so večkrat zagrozili, da bodo nagovorili italijanske politične predstavnike, naj ne dajo novega soglasja za dvojni novi tir; za enojnega ga proga že ima. Ob tem se sklicujejo na neimenovane nemške vire, ki da opozarjajo, da naj bi bil drugi tir projekt, poln korupcije. Prav domnevne korupcija in kršitve evropskih direktiv o umeščanju v prostor so temeljni razlogi, zaradi katerih je Kovačičeva civilna iniciativa od EIB zahtevala, naj Sloveniji ne dodeli posojila. Če bo banka posojilo kljub temu odobrila, Kovačič napoveduje pritožbo pri evropskem varuhu človekovih pravic in na sodišče v Luksemburgu.