Goriška zgodba o čezmejni regiji

 Načrtovana prenova Trga Evrope, kot ga imenujejo Novogoričani, ali Piazze Transalpine, kot mu pravijo Goričani, simbolizira povezovanje dveh mest, enega v Sloveniji, drugega v Italiji, in to na območju, kjer je po drugi svetovni vojni zarezala meja med dvema narodoma, dvema kulturama in dvema ideologijama. Po prelomnih političnih in sistemskih spremembah so vsakdanje življenjske potrebe ljudi sčasoma prerasle v preteklosti vsiljene delitve. Z nazivom evropska prestolnica kulture (EPK) leta 2025 pa sta Nova Gorica in Gorica okronali vizijo skupne prihodnosti.

»To je zgodovinska priložnost, da pospešimo naš razvoj, ki ga vidimo v okvirih skupnega somestja in čezmejne regije,« je dejal novogoriški župan Klemen Miklavič. Zmagoviti program, ki sta ga obe mesti predstavili v okviru kandidature za EPK 2025, se imenuje Go! Borderless, Gremo! Brezmejno. Stroškovno so ga ovrednotili na več kot 20 milijonov evrov, kar bodo zagotovili iz državnega in občinskega denarja, slabo četrtino zneska pa bodo prispevale tudi dežela Furlanija - Julijska krajina in italijanske občine. K temu bodo prišteli še novo infrastrukturo, ki jo nameravajo financirati predvsem z evropskim denarjem.

Osrednja naložba bo prenova Trga Evrope, za katerega so objavili natečaj prek Mednarodne zveze arhitektov, ovrednotili pa so jo na 7,5 milijona evrov. Prvonagrajena rešitev med 54 prijavljenimi, ki so jo podpisali arhitekti studia Baglivo Negrini iz Rima, predvideva strukturo pomičnih plošč, pod njimi pa še dodatne prostore, ki bi jih bilo mogoče po potrebi demontirati in prostor povsem izprazniti. »Projektanti bodo proučili tudi možnost kombinacije s projekti, uvrščenimi do petega mesta,« je pojasnil Miklavič.
 

Zgodovinska priložnost za razvoj

Po županovih besedah imajo za projekt EPK polno podporo vse regije, ki je v tem prepoznala svojo prednost. »Soj žarometov, ki smo si ga zagotovili z zmago, nameravamo izkoristiti za večjo turistično prepoznavnost, prav tako bi radi nagovorili investitorje, ki jih bomo privabili z novozgrajeno infrastrukturo,« je spregovoril o načrtih. V Kromberku so denimo nedavno pridobili gradbeno dovoljenje za poslovno-ekonomsko cono, hkrati pa že razmišljajo o njeni širitvi na trenutno degradirano območje nekdanje tovarne Meblo. Novogoriška občina se je skupaj z univerzo usmerila v raziskovanje in razvoj zelenih tehnologij. Skupaj z Gorico pa snujejo tudi čezmejno prosto ekonomsko cono.



Vizija razvoja, ki so jo začrtali, temelji predvsem na oblikovanju novega urbanega jedra obeh mest, ki bi med drugim vključevalo intermodalno središče z železniškim in avtobusnim prometom, parkirišči in izposojevalnico koles. Do leta 2023 načrtujejo dokončanje čezmejne kolesarske povezave, za katero so že pridobili deset milijonov evrov evropskih sredstev. Hkrati so zasnovali zeleni pas, ki bi povezal kolesarske poti ob Soči, park z Laščakovo vilo in območje Goriškega gradu.
 

Politika sledila povezavam med ljudmi

Pandemija novega koronavirusa, zaradi katere so bile letos spomladi ponovno postavljene meddržavne meje, se je izkazala kot dodatni pospeševalec povezovanja. Ljudje so se dobivali ob ograji, ki je prečkala Trg Evrope, si izmenjevali stvari in celo koncertirali. Še sami prebivalci obeh mest se do tedaj niso zavedali, kako soodvisni so postali.

»Nastavki za današnje povezovanje segajo daleč v preteklost. Prva otoplitev med mestoma se je zgodila še v 60. letih prejšnjega stoletja, ko sta se prvič srečala župana obeh Goric. Po vstopu Slovenije v EU je moj predhodnik Mirko Brulc z goriškim kolegom odstranil ograjo, ki je delila današnji Trg Evrope. Politika je pravzaprav sledila temu, kar je spontano nastajalo med ljudmi,« je navedel Miklavič. Prepričan je, da z EPK ta združevalni proces dobiva še vsebinsko nadgradnjo.