Neomejen dostop | že od 9,99€
Predsednik vlade Robert Golob je danes obiskal hematološki oddelek Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana, kjer so mu predstavili novo investicijo na tem oddelku. Kot je poudaril Marko Jug, generalni direktor UKC Ljubljana, so ga opremili s prostori, kjer je možno popolnoma aseptično zdravljenje, si pa prizadevajo za uvedbo zdravljenja CAR-T.
Zdaj so tako rekoč na ciljni črti, ko urejajo papirologijo, pri čemer imajo težave tudi zaradi pomanjkanja osebja, je med drugim poudaril dr. Samo Zver, predstojnik hematološkega oddelka UKC Ljubljana. Na srečanju s predsednikom vlade je poudaril, da brez ekipe, ki jo sestavljajo z medicinsko fakulteto, Kemijskim inštitutom in Inštitutom za mikrobiologijo, ne bi bilo nič. »To je delo in zasluga vsakega izmed nas in pot, po kateri mora iti medicinska znanost v Sloveniji.«
Premieru so po besedah Marka Juga sicer želeli prikazati napredno zdravljenje raka in drugih bolezni ter pokazati, da bolniki, ki oskrbo potrebujejo, to tudi dobijo.
Golob se je zahvalil zdravniškemu osebju v UKC in drugih zdravstvenih inštitucijah, ki kljub stavki predano delajo za bolnika. Njegov obisk je bil, kot je dodal, namenjen prav temu. »Želimo razbliniti občutek, da je stavka in prepir s Fidesom determinanta v zdravstvu in da zaradi tega vse stoji.« Na novinarsko vprašanje o mediaciji je odgovoril, da ta poteka, da je časovno omejena in da o tem ne bo govoril, še enkrat pa je poudaril, da je dogovor o plačah možen izključno samo v okviru plačne reforme. V njej se celotno zdravstvo obravnava enotno. »Zdravniki in Fides ne morejo izsiliti nečesa, česar ne bo deležno drugo medicinsko osebje,« je poudaril.
S predstavniki raziskovalnih institucij so se, je še dodal, sicer pogovarjali o prihodnosti in kako lahko država pomaga, da bodo bolniki deležni najboljši metod zdravljenja, v tem primeru pri celičnih terapijah.
Na srečanju je bil tudi skladatelj Drago Ivanuša, ki ga je prizadel krvni rak in si prizadeva za uvedbo zdravljenja CAR-T v Sloveniji. Kot je povedal, je sam moral na zdravljenje v Nemčijo, zato ga veseli, ker je predsednik vlade pokazal zanimanje, da se pri nas čim prej uvede celična terapija CAR-T, saj je veliko ljudi, ki preprosto nimajo več drugih možnosti, vsi pa ne morejo v Nemčijo.
»Nekaterim ljudem visi življenje na nitki in se dobro zavedajo, da ta terapija obstaja in da je blizu. Zdravljenje v tujini namreč ni prijetno,« je med drugim povedal in delil še nekaj izkušenj z zdravljenjem v Nemčiji. Samo Zver je dodal, da so imeli kandidata, ki bi moral na zdravljenje CAR-T v Nemčiji, a je moral, ker je bila jezikovna bariera prevelika, oditi domov.
V Splošni bolnišnici Izola so bili prvi mesec in pol od začetka zdravniške stavke nemoteno oskrbljeni vsi bolniki, so v javnem pismu sporočili tamkajšnji zdravniki. »Po 1. marcu, ko nas je večina umaknila soglasja za čezmerno nadurno delo, ohranjanje visokega nivoja zdravstvenih storitev žal ne bo več mogoče. Po umiku soglasij svoje delo še naprej opravljamo strokovno in predano, v skladu s slovensko zakonodajo, evropsko direktivo in ugotovitvami ustavnega sodišča. Tedensko 40 ur rednega in osem ur nadurnega dela. Namen umika soglasij tako ni izsiljevanje za višje plače, temveč edini način, s katerim lahko opozorimo na to, da nas je premalo in da neurejenost razmer v slovenskem javnem zdravstvu vodi v njegov propad. Tega prihodnjim generacijam ne privoščimo,« so zapisali.
Navezali so se tudi na kolege v tujini. »V Avstriji morajo zdravniki obvezno delati 40 ur na teden. Imajo tudi možnost, to je pravico, da delajo dodatnih osem ur na teden, če se s tem strinjajo. To pomeni skupaj 48 ur. Več od tega po zakonu ne smejo delati. Vse to za približno trikratno slovensko zdravniško plačo. Odhodi slovenskih zdravnikov v avstrijske zdravstvene ustanove zato niso presenetljivi. A vendar ni slišati, da bi Avstrija zaradi omejitve dela zdravnikov na 48 ur imela daljše čakalne dobe. Vemo pa, da ima Avstrija 5,3 zdravnika na tisoč prebivalcev, medtem ko ima Slovenija zgolj 3,3 zdravnika na tisoč prebivalcev.«
Kot so dodali, smo tudi v Sloveniji sprejeli evropske norme glede delovnega časa, to je, da delamo 40 plus osem ur na teden. »Hkrati si želimo držati visok nivo zdravstvenih storitev. To je ob številu zdravnikov na 100.000 prebivalcev, po katerem smo nekje na repu OECD ali podobnih združenj, s katerimi se radi primerjamo, misija nemogoče.«
Sklenili so: »Dovolj imamo žigosanja tistih, ki delajo več, z 'zaslužkarji' in 'dvoživkami'. Več smo delali zato, ker smo želeli ohraniti visok nivo zdravstvenih storitev v Sloveniji.«
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji