Kljub ujmi vlada v 2024 ohranja »ambiciozen investicijski plan«

Današnja 48. izredna seja državnega zbora je bila namenjena predstavitvi proračunskega memoranduma 2024–2025 in predlogoma sprememb državnega proračuna za leti 2024 in 2025. Obnova po ujmah se bo financirala tudi z višjim davkom od dohodkov podjetij in z davkom na bilančno vsoto bank. Vsebinska razprava ni bila predvidena, ker jo bodo najprej opravili na sejah delovnih teles DZ.

»Spremembe proračunov so velike in zaznamovane s katastrofalnimi poplavami. Zato sta proračuna povsem drugačna, kot bi bila sicer,« je predstavitev proračunskega memoranduma 2024–2025 in predlogov sprememb državnega proračuna za leti 2024 in 2025 začel predsednik vlade Robert Golob in spomnil na oceno škode po zadnjih poplavah v višini 9,9 milijarde evrov, kar predstavlja 15 odstotkov BDP. Na postavki plazov in vodotokov odpadeta 2 oziroma 3,3 milijarde evrov – skupaj 5,3 milijarde. Po sanaciji in obnovi mora biti okolje bolj odporno na podobne nesreče, je dodal. Ta del sanacije bo Slovenija najbrž reševala več kot pet let.

In od kod razlika v oceni škode med dobrimi 7 in sedanjimi skoraj 10 milijardami evrov? Kot pravi Golob, je v »nadomestnih objektih, ki bodo bolj odporni; tudi hiše se nadomeščajo, tudi gospodarstvo in infrastruktura«. Pomembno je, da se bodo ukrepi, namenjeni prebivalstvu in gospodarstvu ter infrastrukturi, realizirali v letih 2024 in 2025. To je ključna razlika, je dejal.

Skupaj je za odpravo posledic naravnih nesreč in obnovo letos in prihodnje leto namenjeno dve milijardi evrov.

Skupni obseg investicij bo v 2024 tako rekoč enak letošnjim in bo višji, kot je v veljavnem proračunu za 2024. Nobena investicija, ki se izvaja, se ne ustavlja, je zagotovil in dejal, da se za inovacije in znanstveno-raziskovalno dejavnost namenja več proračuna. Prav tako krepitvi gospodarstva in infrastrukture, kar je po njegovem še posebej pomembno. Zato Golob verjame, da bomo iz popoplavne obnove in sedanje krize izšli kot »družba močnejših«. To ga navdaja z zmernim optimizmom.

Za leto 2024 je DZ proračun sicer sprejel že novembra lani. S sedanjim predlogom sprememb se odhodki zvišujejo za 720 milijonov evrov na 16,2 milijarde evrov, prihodki pa za 211 milijonov evrov na 14 milijard evrov. V letu 2025 je načrtovanih 14,6 milijarde evrov prihodkov in 15,8 milijarde evrov odhodkov.

Proračunski primanjkljaj naj bi prihodnje leto znašal 2,2 milijarde evrov ali 3,3 odstotka BDP, kar je več, kot dopuščajo fiskalna pravila, ki bodo z letom 2024 spet začela veljati in manj kot bo letošnjega primanjkljaja. Če poplav ne bi bilo, bi bil proračun po Golobu znotraj fiskalnih pravil.

V 2024 dodatnih sredstev za plačno reformo ni predvidenih

Klemen Boštjančič, minister za finance FOTO: Jure Eržen/Delo

Minister za finance Klemen Boštjančič je poudaril, da je vlada pri spremembah proračunov za prihodnji dve leti upoštevala prioritete in makroekonomske okvire in da so sredstva prednostno načrtovana za ukrepe, povezane z odpravo posledic poplav.

V obeh proračunih bodo poleg sredstev državnega proračuna na voljo tudi sredstva iz mehanizma za okrevanje in odpornost in evropska kohezijska sredstva za obdobje 2021–2027.

Za odpravo posledic naravnih nesreč je v 2024 predvidenih 1,1 milijarde evrov, od tega sta za zdaj dve tretjini še v obliki rezerve na proračunski postavki ministrstva za finance, ena tretjina pa je razporejena na posamezna ministrstva. V predlogu proračuna za 2025 je za odpravo posledic naravnih nesreč predvidene pol milijarde evrov.

Prihodnje leto se največ dodatnih sredstev glede na sprejeti proračun predvideva za pomoč ob naravnih nesrečah, varovanje okolja in okoljsko infrastrukturo ter zdravstveno varstvo, v 2025 pa glede na predlog sprememb proračuna za 2024 politiki znanosti in informacijski družbi, je dejal Boštjančič.

Za plače in prispevke je v 2024 po ministrovih navedbah predvidenih 1,7 milijarde, v 2025 pa 1,8 milijarde evrov. Vlada se glede plačne reforme še vedno intenzivno pogaja s sindikati javnega sektorja, je spomnil pri tem. V 2024 dodatnih sredstev za plačno reformo ni predvidenih.

Skoraj 300 milijonov evrov bo v 2024 namenjenih razvoju podeželja in ureditvi kmetijskih trgov, ostalo pa pomoči gospodarstvu zaradi energetske krize ter odpravi posledic avgustovske naravne nesreče. V 2025 bo šla večina sredstev v razvoj podeželja, ureditev kmetijskih trgov ter ukrepe, povezane s prilagajanjem podnebnih sprememb.

Za tekoče transferje občinam je v 2024 predvidenih 124 milijonov evrov, v 2025 pa tri milijone manj.

Kot je še dejal minister, vlada kljub naravni ujmi v 2024 ohranja »ambiciozen investicijski plan«: v 2024 je plan investicijskih izdatkov 1,2 milijarde, leto kasneje pa 1,4 milijarde evrov. Približno tretjina bo namenjena prometu in prometni infrastrukturi, odhodkom za obrambo in zaščito ter odpravi naravnih nesreč v letošnjem letu.