Golob pričakuje podpise vseh vladnih strank, a menda jih ne bo

S presojo želijo odpraviti dvome, ki bi kasneje lahko privedli do razveljavitve člena o tajnem sledenju. Ustavno presojo je medtem napovedal tudi varuh.

Galerija

Pri zakonu, ki uvaja možnost sledenja, je, spomnimo, vztrajalo predvsem Gibanje Svoboda, medtem ko sta bili obe koalicijski stranki SD in Levica proti. FOTO: Leon Vidic/Delo

K. S.

26. 1. 2023 | 14:05

26. 1. 2023 | 16:36

3:16

A+A-

Zakon o finančni upravi, ki uvaja možnost sledenja brez odločbe sodišča, kar so nekateri označili za nesprejemljivo, bo koalicija poslala v ustavno presojo. Glasove bodo po besedah predsednika vlade prispevale vse tri koalicijske stranke, tudi SD, ki zakona, spomnimo, ni podprla.

Levica zagotovila glasove noveli zakona o finančni upravi

Kot je pojasnil Robert Golob, želijo s presojo odpraviti kakršne koli dvome, ki bi kasneje lahko privedli do razveljavitve tega konkretnega člena. Še preden se začne člen v praks izvajati, želimo dobiti jasno presojo, ali je člen sporen. Na podlagi mnenja zakonodajne službe ocenjujemo, da ni, a na koncu presoja ustavno sodišče.

V ustavno presojo tudi varuh človekovih pravic

Varuh človekovih pravic Peter Svetina je medtem sporočil, da bo tudi sam zahteval začetek postopka za oceno ustavnosti zakona o finančni upravi. »Kot izhaja iz novele, se lahko predstojnik finančne uprave odloči za uporabo tehničnih pripomočkov oziroma sledilnih naprav, ki uporabljajo globalni sistem pozicioniranja (GPS) za zbiranje podatkov o položaju in gibanju. Po oceni varuha gre pri tem za poseg v zasebnost, ki je ustavno zajamčena človekova pravica,« so zapisali pri varuhu.

Kot dodajajo, poleg tega pri odreditvi navedenega ukrepa ni predviden predhodni sodni nadzor, ukrep pa je po noveli zakona možno odrediti zgolj na podlagi razlogov za sum, da so bile storjene najtežje kršitve davčnih prepisov. Kar pa je razmeroma nizek dokazni standard. Prav tako ni določeno, koliko časa sploh lahko tak ukrep traja. »Omenjena ureditev bi tako močno odstopala od ureditve podobnih posegov v drugih pravnih postopkih, kot je na primer kazenski postopek,« so zapisali.

Pri zakonu, ki uvaja možnost sledenja, je, spomnimo, vztrajalo predvsem Gibanje Svoboda, medtem ko sta bili obe koalicijski stranki SD in Levica proti. Po tem, ko je državni svet izglasoval veto, je bilo videti, da jim ob ponovnem glasovanju potrebnih 46 glasov ne bo uspelo zagotoviti, a so si premislili v Levici. Kot so pojasnili, so se dogovorili, da bodo domnevno sporni člen o tajnem sledenju sami poslali v ustavno presojo s predlogom za začasno zadržanje.

Golob je danes povedal, da bodo glasove za to prispevali vsi – vsaka stranka koalicije tretjino –, a po naših informacijah v SD o tem ne vedo nič. Neuradno je slišati, da poslanci SD svojih podpisov pod ustavno presojo ne bodo prispevali.