Neomejen dostop | že od 9,99€
O tem, kako pomagati gospodarstvu zaradi višje omrežnine pri elektriki, bo govora na seji vlade naslednji teden, je danes povedal gospodarski minister Matjaž Han. Poslanec Svobode Aleš Rezar je medtem pojasnil, da so se za pripravo zakona za pomoč le gospodinjstvom določili, ker je od gospodinjskih odjemalcev tudi prišlo največ pripomb.
V agenciji za energijo obžalujejo zakonsko pobudo za poseg v metodologijo obračuna in tarifne postavke omrežninskega akta. Ocenjujejo namreč, da je v nasprotju z evropsko zakonodajo, strokovno neutemeljena ter selektivno privilegira določene skupine porabnikov, je povedala direktorica agencije Duška Godina.
Minister je pomoč gospodarstvu zaradi višje omrežnine z zakonom napovedal sredi novembra lani, ko je vlada spremenila in podaljšala regulacijo cen električne energije za gospodinjstva do konca februaurja letos, za čas višje sezone pri omrežnini. Danes je v izjavi v DZ dejal, da se morajo o tem pogovoriti v koaliciji ter z ministrstvom za okolje, podnebje in energijo.
»Ko bo prihodnji teden seja vlade, se bomo pogovorili, na kakšen način pomagati tudi gospodarstvu,« je po vložitvi koalicijskega predloga zakona za znižanje omrežnine za januar in februar letos za gospodinjstva dejal Han.
Poslanec Rezar je danes v izjavi pripravo zakona za pomoč le gospodinjstvom in ne tudi gospodarstvu utemeljil z besedami, da je največ pripomb prišlo od gospodinjskih odjemalcev. Glede pomoči gospodarstvu zaradi višje omrežnine se v tej fazi niso toliko pogovarjali. »Bodo pa tudi tam spremembe,« je napovedal.
Poslanec NSi Jernej Vrtovec je dejal, da je »zelo slabo, da vlada ne prisluhne gospodarstvu, torej največjim zaposlovalcem«. Ocenil je, da argument, da višja omrežnina ne bo zmanjšala konkurenčnosti gospodarstva, ne pije vode. »Vsak dodaten strošek za gospodarstvo je zmanjšanje konkurenčnosti,« je poudaril in dodal, da predlagajo, da se za gospodarstvo uvede prehodno obdobje.
V zvezi s predlogom zakona, po katerem bi gospodinjski odjemalci električne energije za januar in februar letos v najdražjem časovnem bloku plačali nižjo omrežnino, presežna obračunska moč pa se ne bi obračunala, je Rezar ponovil, da ne želijo posegati v metodologijo agencije, ampak da je namen pomagati ljudem v stiski. Po njegovih besedah so bili v nekaterih primerih gospodinjskega odjema zvišanja tudi do 700-odstotna, kar je nesorazmerno, najbolj prizadeti pa da so uporabniki zelenih tehnologij - uporabniki toplotnih črpalk, sončnih elektrarn in električnih avtomobilov.
Na novinarsko pripombo, da bi težko rekli, da ravno lastniki toplotnih črpalk, sončnih elektrarn in električnih avtomobilov najbolj potrebujejo pomoč v stiski, je Rezar dejal, da težko govori za ostale, da pa bo zanj, ki ima vse naštete naprave, na letni ravni »povečanje, ampak ne drastično«.
Težava se mu zdi tudi to, da bi morala agencija spodbujati k uporabi zelenih tehnologij, po uvedbi novega sistema pa je že prišlo do drastičnega zmanjšanja investicij v toplotne črpalke in sončne elektrarne.
Agencija je pred uvedbo novega sistema omrežnine predstavljala primere po skupinah porabnikov in navajala, da bo povprečni gospodinjski odjemalec na letni ravni plačal približno enako oz. nekoliko manj omrežnine, gospodinjski odjemalec z sončno elektrarno pa več kot doslej. Agencija je poudarjala, da so tisti s sončnimi elektrarnami plačevali nesorazmerno nizko omrežnino glede na njihovo dejansko uporabo omrežja.
Predlog zakona, ki so ga podpisali poslanci vseh treh koalicijskih strank, morajo v opozicijski NSi še proučiti, je povedal Vrtovec. Krizo je zakuhala vlada in naj jo tudi rešuje, je dejal in ponovil svoje mnenje, da odločitev o višji omrežnini ne bi mogla biti sprejeta, če se z njo ne bi strinjala vlada.
Po njegovih besedah sedaj isti ljudje, ki so bili kritični do oprostitve plačila omrežnine za tri mesece po začetku vojne v Ukrajini in energetske krize ter pred koncem mandata prejšnje vlade, v kateri je bil minister, zaradi oškodovanja elektrodistributerjev, sedaj predlagajo oškodovanje Elesa.
V agenciji menijo, da bi šlo za nezakonit poseg v več njenih pristojnosti - predviden je namreč poseg v odločanje o pokrivanju upravičenih stroškov elektrooperaterjev, odločanje o namenski rabi morebitnega bodočega presežka omrežnine Elesa in predvsem v določanje tarifnih postavk omrežnine.
»Vzpostavitev pogojev delovanja omrežninskega sistema je v skladu z nacionalno in EU-zakonodajo v izključni pristojnosti neodvisnega regulatorja, kar je nesporno jasno tudi iz sodne prakse EU in kar so v svojih stališčih v zadnjih dneh tudi jasno poudarili predstavniki pravne stroke, evropskega regulatorja Acer in Evropske komisije,« je dejala Godina in dodala, da je agencija zavezana nepristranskemu in strokovnemu delu v korist vseh deležnikov v sistemu, ne samo posameznih interesnih skupin.
Tako določanje tarifne postavke za časovni blok 1 kot tudi opredelitev vira za manko (19,45 milijona evrov) omrežninskih prihodkov, v zakonskem predlogu so to presežki Elesa, je v izključni pristojnosti regulatorja, ne zakonodajalca, je poudarila.
Poleg izenačitve vrednosti tarifnih postavk časovnega bloka 1 in 2 predlog predvideva tudi neobračunavanje omrežnine za obračunsko presežno moč za gospodinjstva za januar in februar letos, čeprav že v skladu z veljavnim omrežninskim aktom velja prehodno obdobje dveh let, ko se presežna moč ne zaračunava.
Agencija poudarja, da bo finančno breme izpada prihodkov elektrodistribucijskih podjetij padlo na breme vseh odjemalcev v prihodnjih letih. Po predlogu bi bili namreč vir za pokrivanje izpada prihodkov elektrodistribucijskih podjetij omrežninski presežki Elesa, ki bi bili sicer v regulaciji namensko porabljeni za pokrivanje upravičenih stroškov v prihodnjih letih. »Navedeno pomeni, da bo iz tega razloga že za leto 2026 treba dvigniti tarifne postavke omrežnine,« je opozorila Godina.
Razrešitve preostalih treh članov sveta Agencije za energijo trenutno ni na mizi, je po današnjih pogovorih na Evropski komisiji v Bruslju povedala državna sekretarka na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo Tina Seršen. Komisija je po njenih besedah pozvala k dialogu z vsemi deležniki.
»Razrešitve ostalih treh svetnikov, ki niso odstopili, trenutno ni na mizi. Z Evropsko komisijo smo se pogovarjali o drugih rešitvah,« je po pogovorih na generalnem direktoratu komisije, pristojnem za energijo, povedala Seršen.
Agencija s tem ostaja neoperativna, saj s tremi svetniki ni sklepčna.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji