Gneča v cvetličarnah, a ne kot nekoč

»Ljudem se mudi, v naglici opravijo svojo obveznost in jim ni toliko mar, kakšno cvetje kupijo,« meni koprska cvetličarka Diana Avdič. V cvetličarni nasproti koprskega pokopališča so imele vse tri zaposlene včeraj dopoldne polne roke dela, a po besedah lastnice, ki je v tem poslu že skoraj tri desetletja, se to ne da primerjati s tistim, kar je bilo nekoč. »Grobovi so vse manjši ali pa so samo še obeležja in ne potrebujejo več toliko cvetja. Nekaj se na hitro uredi, potem pa družine ta prosti dan raje izkoristijo, da podaljšajo krompirjeve počitnice. Mi imamo za 1. november že dolgo zaprto,« pravi.

»Kar dajte račun na podjetje,« naroči gospa, ki je nakupila nekaj ikeban in šopkov krizantem. Ena od cvetličark pomaga članu borčevske organizacije prenesti vence s trakovi v barvah slovenske zastave do njegovega avtomobila. Ljudje prihajajo in odhajajo, po domačnosti pogovora je mogoče sklepati, da je med njimi veliko stalnih strank. Cvetličarke med tem hitijo od pulta do delovnega prostora v ozadju ter pripravljajo ikebane, izbirajo cvetje in dekoracijo za šopke. »Krizanteme so slovenske, trudimo se, da imamo čim bolj lokalne dobavitelje. Določeno cvetje pa, seveda, prihaja tudi iz Italije, Nizozemske in Ekvadorja,« pove Diana Avdič.

Cvetličarke so hitele od pulta do delovnega prostora v ozadju in pripravljale ikebane, izbirale cvetje in dekoracijo za šopke. FOTO: Nataša Čepar/Delo

O tem, kakšno cvetje ali aranžmaji so trenutno v modi, pove, da je letošnja barva rumena, vendar trendov pri svojem delu ne poudarjajo pretirano. Kot pojasni izkušena cvetličarka, ta poklic zahteva občutek za estetiko in veliko domišljije, kar pa je treba gojiti in razvijati, tudi tako, da se hodi po svetu z odprtimi očmi. »Žal pa ta poklic izumira, mladi se zanj vse manj odločajo,« omeni sogovornica in pri tem sprijaznjeno skomigne z rameni.

Kriza zaradi korone usodna – ali nova priložnost

Če že mora ocenjevati, kateri od vrhuncev sezone je najbolj donosen, se lastnica ljubljanske cvetličarne Iris Nataša Grmek opredeli za osmi marec – dan žena še vedno premaga prvi november. Po njeni oceni je dan spomina na mrtve manj donosen predvsem zato, ker so pokopališča tedaj polna ponudnikov cvetja in cvetličnih aranžmajev; konkurenca se nenadoma močno zgosti. Poleg tega so se ljudje začeli izogibati gneči in se je povpraševanje po nagrobnih aranžmajih razporedilo na daljše obdobje. »Kdor računa, da bo z rožami delal posel le ob vrhuncih sezone, lahko kar takoj zapre cvetličarno,« je prepričana Nataša Grmek.

Cvetličarka Živa Kuralt je za aranžiranje ikebane, ki jo ima v rokah, potrebovala celo uro. FOTO: Nataša Čepar/Delo

Kriza zaradi korone je bila za številne cvetličarje usodna, kar pa ne velja za Grmekovo. Ne le, da je njena trgovina s cvetjem preživela, prevzela je tudi okoli 200 metrov oddaljeno cvetličarno, ki je med epidemijo zaradi pomanjkanja dela morala zapreti svoja vrata. »Naša cvetličarna je tu že od leta 1976, tista pa je delovala kakšnih 37 let. Ko je prejšnji najemnik obupal, sem jo najela, prenovila in septembra odprla. Neverjetno je, da so v dveh cvetličarnah, 200 metrov narazen, povsem različne stranke, z različnimi zahtevami in pričakovanji. Obe cvetličarni ves čas delujeta, skupaj nas od dveh prodajaln živi osem ljudi,« je zadovoljna.

Epidemija se je v njenem primeru res izkazala za priložnost. »Splačalo se nam je neprestano delati – tudi med splošnim zaprtjem –, tako nas je brezplačna dostava na dom še bolj približala strankam. Če je bilo treba šopek za 20 evrov peljati na Brezovico, smo ga peljali. Od tega ni bilo velikega zaslužka, a so kupci videli, da smo zanje pripravljeni to storiti. In pripeljali so nam še druge kupce,« pripoveduje.

Posel odžirajo večji trgovci

Damjana Napret Čeperlin iz Vrtnarije Napret z Dola pri Hrastniku po tridesetih letih izkušenj z vrtnarjenjem in gojenjem cvetja za prodajo ugotavlja, da za cvetličarje niti 1. november niti 8. marec nista več »tako izraziti konici« kot nekoč. Nasprotno, celo nekoliko odveč jim postajata. Zakaj? »Ker predstavljata celo tveganje za posel in povzročata velik stres. Dela je veliko, nikoli pa nisi povsem prepričan, ali se bo izšlo. Če sta za 1. november, denimo, napovedana sneg ali slana, ljudje svežega cvetja ne bodo kupili. Zadeva se tako včasih izide, velikokrat pa tudi ne,« pojasni. Cvetličarka tudi opaža, da so ljudje pri nakupih vse bolj racionalni. Poleg tega pa jim kruh odžirajo tudi večji trgovci, ki imajo nižje cene, a tudi slabšo kakovost.

Podobno povedo v mariborski cvetličarni Patricija, kjer močno pogrešajo nekdanji naval strank ob tem času. »Nasproti imamo Spar, Hofer, Lidl in druge, tako da kupci raje zahajajo tja,« potarnajo. V novomeški Cvetličarni Cvetnik, ki je znotraj trgovskega centra, pa močno občutijo upad prometa zaradi zahteve po pregledovanju pogoja PCT. »Skoraj vse je prazno, prodamo zelo malo,« so razočarani.