Umik soglasij za čezmerno delo hitro krči zdravstvo

Umik soglasij zdravnikov za čezmerno nadurno delo je bolj spremenil delo bolnišnic in zdravstvenih domov kot katerikoli stavkovni ukrep. Kot poročajo iz regijskih bolnišnic, odpade zdaj vsak dan četrtina do polovica kirurških operacij, delo ambulant pa je odvisno od razmer na oddelkih. Tudi če bi se stavka zaključila jutri, bodo v zdravstvu še ves april razmere takšne ali še malo slabše, kot so sedaj. Urnike dela, ki veljajo za naslednji mesec, morajo namreč povsod narediti do 20. v mesecu. Kaj kažejo?

Nova Gorica: Težko je najti zdravnika za delo ponoči

Na ginekološkem oddelku bolnišnice v Novi Gorici zaradi umika soglasij za čezmerno nadurno delo v marcu odpada četrtina kirurških operacij in dobra tretjina ambulantih pregledov. Zagotavljajo še urgentno ginekološko službo in možnost porodov 24 ur, več zdravnikov pa ni, je povedal ginekolog Jure Klajnšček, sindikalni zaupnik s tega oddelka. Tudi drugje je podobno. Urnika za april še ni dobil, saj je s sestavo težava. »Pri nas je predvsem težava najti zdravnike za delo ponoči in čez vikende, ker je precej starejših od 55 let, ki so tega dela po zakonu oproščeni,« je povedal. Aprila bo še malo težje kot marca, saj morajo zaposleni do konca junija izkoristiti lanski dopust, začeli bodo zagotovo okoli prvomajskih praznikov.

Ptuj: Vsak dan polovica operacij manj

V bolnišnici Ptuj odpade vsak dan približno polovica kirurških operacij, ambulantno delo pa opravljajo kot pred umikom soglasij. »Aprila bo žal še malo slabše. Najtežja je oskrba na oddelkih, ker je dopoldne v službi lahko le malo zdravnikov. Zato poteka predaja službe drugače in to ni dobro. Pacient mora imeti svojega sobnega zdravnika, na katerega se lahko obračajo tudisvojci. In zdaj ga nima,« je povedal strokovni direktor ptujske bolnišnice dr. Teodor Pevec, ki upa, da bo stavka čim hitreje razrešena, čeprav rešitve ni na obzorju. »Če družba tako želi, lahko še 15 let stavkamo. A zdravstveni sistem bo bistveno drugačen, kot je bil. Zdravniki se bodo navadili na prosti čas in ne bodo vrnili soglasij za prekomerno nadurno delo,« meni.

Novo mesto: Odpade tretjina operacij

»Vlada je predlagala zakon, ki bo stavko tako rekoč prepovedal, a glavni ukrep je dejansko umik soglasij za čezmerno delo. Pri nas vsak dan odpade tretjina operacij, ambulante pa delajo različno: nekatere povsem nemoteno, nekatere pa imajo velik izpad. Aprila se bo stanje še malo poslabšalo v primerjavi z marcem. Prenehali bodo dežurati tisti, ki imajo otroke, mlajše od treh let, porabiti je treba tudi lanske dopuste,« je povedal zdravnik Bojan Kostić iz Novega mesta, kjer bodo tudi v aprilu delali v turnusih.

Ministrica z direktorji bolnišnic

Ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel se je včeraj sestala z direktorji bolnišnic, ki so opozorili na vse večji pritisk bolnikov na urgence. »Daljša kot je stavka, večji je pritisk na urgentni center,« je opozorila direktorica Milena Kramar Zupan iz Novega mesta. Tudi strokovni direktor izolske bolnišnice Tomaž Gantar je potrdil pritisk na urgenco: »Prihajamo do tega, da namesto za redne ambulante potrebujemo zdravnike za urgenco, kar seveda tudi ni namen,« je dejal po sestanku z ministrico. V Izoli so doslej prenaročili že 700 bolnikov, ki čakajo na ambulantno storitev. Težave s sestavljanjem urnikov pričakuje, ko se bodo pričeli dopusti.

Ministrica je po sestanku povedala, da si direktorji prizadevajo, da bi delo ob umaknjenih soglasjih potekalo v normalnih okvirjih in da so direktorji imeli pri sestavljanju aprilskih urnikov nekaj manj težav kot pri urnikih za marec. Omenila je možnost, da bi koriščenje dopustov zamaknili, kot so jih v času epidemije covida-19, a je do takrat še daleč, je dejala.

Največ umikov v težki medicini

Po uradnih podatkih ministrstva je soglasja prvega marca umaknilo 33 odstotkov bolnišničnih zdravnikov in 17 odstotkov zdravnikov iz zdravstvenih domov. Kasneje so posamezni zdravniki soglasje vrnili. V nobeni bolnišnici ni ogroženo izvajanje katere od zdravstvenih dejavnosti, vsaj v aprilu ne, je zatrdila ministrica.

»V javnosti se nič ne govori o tem, kateri zdravniki so umaknili soglasje za čezmerno nadurno delo. Zagotovo je med njimi le malo tistih, ki lahko delajo ob službi še drugje, kot na primer kardiologi, ortopedi, okulisti,« je povedal zdravnik, ki ne želi biti imenovan. Kot je dejal, so v največji meri odtegnili soglasja tisti, ki ne morejo delati drugje in katerih eksistenca je odvisna od matičnega delovnega okolja. To so zdravniki iz težke medicine, kot na primer travmatologi, onkologi, urgentni zdravniki, anesteziologi. »Ko se bodo navadili na prosti čas, ki jim ga daje 48-urni delovnik, se ne bodo hoteli vrniti za 70 ali 80 ur na teden v bolnišnice. Zato umik soglasij za čezmerno nadurno delo dolgoročno najbolj spreminja naš zdravstveni sistem,« pojasnjuje sogovorec.