Ob naši največji industrijski nesreči, ki je se zgodila lanskega maja v kočevski kemični tovarni Melamin in je zahtevala življenja sedmih ljudi, se je zdelo, da se prebivalci strinjajo, da podjetje nevarno proizvodnjo umakne iz mesta, a da še naprej deluje v občini. Torkova predstavitev preliminarne študije novih lokacij za Melamin pa je pokazala, da ljudje ne zaupajo več ne podjetju, ne strokovnjakom in ne županu.

Preliminarna študija nove lokacije za selitev proizvodnega dela tovarne Melamin, ki sta jo pripravila Ljubljanski urbanistični zavod in E-net okolje, je osnova za vse nadaljnje korake, tudi spremembo občinskega prostorskega načrta (OPN). Strokovnjaki so iskali lokacijo na širšem kočevsko-ribniškem območju, potem pa so se zaradi več razlogov – Melamin je kočevsko podjetje z 230 delovnimi mesti, tu ima kadrovski bazen in na razpolago dovolj lesne biomase – odločili za iskanje lokacij v občini Kočevje, ki je z 563 kvadratnimi kilometri po površini največja občina v Sloveniji.

Eksplozija v Melaminu se je zgodila 12. maja lani. FOTO: Leon Vidic/Delo

Iskali so zemljišče, ki je veliko 20 hektarov, je ravninsko, ima degradiran gozd in je dovolj blizu gospodarski infrastrukturi, torej glavni cesti, železnici in daljnovodu. Izločili so vse parcele, ki so, kot zahteva zakonodaja, oddaljene manj kot 700 metrov od naselij, obenem pa so potencialne lokacije preverjali z naravovarstvenega vidika, torej ohranjanja vodnih virov, velikih zveri in drugo.

Po prvih izločanjih so določili štiri potencialne lokacije: Kočevsko Reko, ki so jo potem izločili zaradi oddaljenosti oziroma pomanjkanja gospodarske infrastrukture, gospodarsko cono Kočevje, ki ne ustreza, ker ni dovolj oddaljena od naselij, Malo Goro, ki je bila izločena zaradi kulturne dediščine, in Gornje Ložine, kjer je pomemben koridor velikih zveri, obenem pa je bila ta lokacija že pred časom preverjena za postavitev lesnopredelovalnega kompleksa in ta projekt bodo nadaljevali.

Direktor Melamina Srečko Štefanič je opozoril, da je zdaj od Melamina odvisnih okoli tisoč ljudi. FOTO: Simona Fajfar

Po nadaljnjem preverjanju so strokovnjaki našli tri potencialne lokacije, ki so vse na Kočevskem polju, ki je tudi najbolj poseljen del občine Kočevje: Dolnje Ložine, Konca vas in Kočevje sever. Zadnja lokacija je menda najbolj ustrezna za naročnika, saj ustreza vsem pogojem, obenem pa se navezuje na sedanjo industrijsko cono in ima zemljišče, ki je v državni lasti. Zato so pripravljavci predlagali, da bi se za to lokacijo začeli postopki za spremembo OPN.

Kako bodo potekali nadaljnji postopki, pa ni mogoče napovedati, saj so bili udeleženci predstavitve, ki je potekala v nabito polni dvorani Gimnazije in srednje šole Kočevje, jasno proti. Ko je kočevski župan Vladimir Prebilič vprašal: »Temeljno vprašanje je preprosto: ali želimo imeti Melamin v občini Kočevje?«, je dvorana v en glas odgovorila, da ne.

Melamin je podjetje, ki deluje sredi Kočevja. FOTO: Preliminarna študija

Različni razpravljavci so opozorili, da se bo Melamin na novi lokaciji zelo razširil, saj ima podjetje zdaj deset hektarov površin, od tega, so poudarili nekateri, je proizvodni del na petih hektarih, potem pa bo deloval na 20 hektarih. Po načrtih bi na novi lokaciji postavili sodobno podjetje. Proizvodnjo bi imeli na desetih hektarih površin, nekemijsko proizvodnjo na štirih hektarih, energetsko infrastrukturo na dveh hektarih ter skladišča lesa in logistiko na štirih hektarih. »Na stari lokaciji bi ostali razvoj in pilotni centri, na novi lokaciji pa bi imeli proizvodnjo metanola, toplote, biopolimerov in zeleno kemijo,« je povedal Srečko Štefanič, direktor Melamina.

Zdaj Melamin lahko na leto naredi 126.000 ton smol, 20.000 ton praškastih smol, 25 milijonov kvadratnih metrov impregniranega papirja, dva milijona kvadratnih metrov impregniranega platna in 2000 ton melaminskih flisov. Na novi lokaciji pa bi proizvodnjo povečali in bi na leto naredili 100.000 ton aminosmol, 50.000 ton PAE-smol, 100.000 ton drugih sintetičnih smol, 100.000 biopolimerov, 50.000 kvadratnih metrov impregniranega papirja, 20 milijonov kubičnih metrov impregniranega platna, 10.000 ton melaminskih flisov pa tudi 60.000 ton metanola, 60.000 ton formalina in 30.000 ton heksametilolmelamina (HMM). Na vprašanje, kaj od tega ne gori, ne smrdi in ne eksplodira, se je izkazalo, da je večina proizvodnje oziroma izdelkov nevarnih.

Za naročnika preliminarne študije je najsprejemljivejša lokacija Kočevje sever. FOTO: Simona Fajfar

Razpravljavci so bili zgroženi tudi nad zakonsko določeno oddaljenostjo 700 metrov od najbližjih naselij za tovrstno nevarno proizvodnjo, spraševali pa so tudi, ali drži podatek, da Melamin na leto v zrak spusti 2,2 tone rakotvornih emisij. Eden od predstavnikov treh civilnih iniciativ pa je poudaril, da v nevladni naravovarstveni organizaciji Rovo raziskujejo dodatno okoljevarstveno dovoljenje, ki ga je prejel Melamin, kjer pa ni bilo ocene učinkov za okolje in se je občina odpovedala postopku.

Zbrani so kočevskemu županu tudi poočitali, »da se je postavil na stran kapitala, ne na stran prebivalcev«. Prebilič je zagotovil, da občina ne bo prebivalcev silila v nič, česar si ne bi želeli: »Vaša bo zadnja beseda. Apeliram pa, da bi lahko našli način za sobivanje v tem prostoru.«