Gasilci nabirajo, država pobere

Ljubljana – Med 1340 prostovoljnimi gasilskimi društvi v državi najbrž ni niti enega, ki pri nakupu gasilskega vozila ali opreme doslej ne bi iskalo finančne pomoči posameznikov in podjetij. Ljudje darujejo od obdavčenih zaslužkov, a morajo gasilci pri nakupu opreme za zaščito in reševanje državi kljub temu plačati 22-odstotni davek na dodano vrednost (DDV).

»DDV je tema, o kateri govorimo že dolgo. Podpiramo vsako rešitev, ki bi omogočila nabavo opreme brez DDV. Za to si prizadevamo tudi na mednarodni ravni, saj gasilska oprema v nobeni državi članici Evropske unije ni oproščena plačila DDV. Naša država bi na tem področju lahko kaj premaknila,« pove Franci Petek, poveljnik Gasilske zveze Slovenije.
»Dvojna obdavčitev gasilskih nabirk je absurd,« meni Franjo Golob, član interesne skupine lokalnih interesov v državnem svetu, ki je na ministrstvo za finance naslovila pobudo za oprostitev davka na dodano vrednost za nakup namenske opreme, namenjene za gašenje in reševanje ljudi in premoženja.

Na ministrstvu za finance so jim pojasnili, da Slovenija ne more prosto uveljavljati posebnih oprostitev davka na dodano vrednost, saj je pri tem omejena z evropsko zakonodajo. »Če je tako in zakona ne more spreminjati, naj država DDV od nakupa opreme vrača lokalnim skupnostim, ki naj ga uporabijo za gasilstvo,« predlagajo kritiki obstoječega sistema.
 

Od hiše do hiše

»Delno smo bili pred leti uslišani, ko je država iz proračuna našla sredstva za sofinanciranje gasilske opreme. Lani je bilo za to namenjenih 1,7 milijona evrov, kar ne dosega vrednosti DDV,« pravi Franci Petek. Kako zelo so prostovoljna gasilska društva po državi pri nakupu opreme odvisna od prostovoljnih prispevkov, je odvisno od posamezne občine in županov. Prav tako ni mogoče ugotoviti, koliko denarja zberejo na tak način, saj o tem običajno ne želijo poročati širši javnosti.

Na Gasilski zvezi Slovenije povedo, da so razlike velike; ne le v zbranih sredstvih, tudi v času in energiji, porabljenih za zbiranje. Franci Petek pove: »Če hodijo od hiše do hiše, je to zelo naporno. Če dobijo enega, močnega sponzorja, je precej manj. V pomurski regiji imamo veliko gasilskih društev, celo vasi z dvema gasilskima domovoma. Sredstva se v tem primeru porazdelijo. Spet drugod imamo bogate občine, a težave z župani. Vsem je skupno, da je za finančna sredstva vedno težje.«
 

Nova neuporabna, raztrgana ustrezna

Slovenske gasilce v obup spravljajo tudi neživljenjski predpisi, ki prepovedujejo uporabo gasilskih zaščitnih oblek po preteku roka uporabe. »Trenutno je edini kriterij res življenjska doba, ni pa pomembno, kolikokrat je bila obleka na intervenciji, v pranju ali na kemičnem čiščenju, niti to ne, ali je poškodovana. Tako imamo situacijo, ko je skoraj nova obleka neuporabna, napol raztrgana pa ustrezna.«

Življenjska doba oblek je deset let, njihova cena pa je odvisna od vrste obleke in števila zaščitnih plasti. Giblje se od tisoč do dva tisoč evrov in več. »Obleka za požar ni dobra za posredovanje v poplavah,« opozarja Dušan Strnad, župan Ivančne Gorice, ki je gasilec že 43 let. V občini imajo osemnajst gasilskih društev. Na leto jim namenjajo 300.000 evrov oziroma tri odstotke občinskega proračuna. »Gasilce vsi potrebujemo. Svoje delo opravljajo prostovoljno, mi pa jih za to še obdavčimo. To se mi ne zdi prav,« pravi Strnad.

»Na ljubljanskem letališču vzpostavljamo testni center, v katerem bomo preverjali možnost podaljšanja življenjske dobe oblekam, kar trgovci prek dobaviteljev sicer omogočajo, a to ni sistemska rešitev,« opozarja poveljnik Gasilske zveze Slovenije Franci Petek.