Galebom odpovedali organi, strup ostaja neznanka

Razlog za pogin rečnih galebov na Ptujskem jezeru je odpoved vitalnih organov, ki je verjetno posledica zastrupitve, s katero snovjo, pa ni znano, v končnem poročilu piše Nacionalni veterinarski inštitut. Na upravi za varno hrano so za nadaljnjo pomoč zaprosili domače in tuje strokovnjake.

Da rečni galebi niso poginili zaradi ptičje gripe, je bilo znano dva dni po prvih zabeleženih poginih na Ptujskem jezeru 7. aprila. Še teden dni, kar je po mnenju ornitologov občutno predolgo, je trajalo, da smo dobili rezultate seciranja, mikrobioloških, histoloških in kemijskih analiz. Slednja je zajela vse pesticide, ki se uporabljajo ali so se v preteklosti uporabljali v kmetijstvu, skupaj jih je okoli tisoč.

Edina potencialno sporna snov, ki so jo v nizkih koncentracijah našli v vzorcih poginulih ptic, je sredstvo za zatiranje plevelov v koruzi tembotrion, ki pa ni akutno strupeno za ptice, in po ocenah strokovnjakov ne more biti vzrok poginov, je dejal generalni direktor uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) Janez Posedi.

Tembotrion se uporablja za tretiranje koruze po vzniku. V Sloveniji so registrirani trije pripravki z njim, kupiti jih je mogoče v specializirani prodajalni s fitofarmacevtskimi pripravki ob predložitvi izkaznice o opravljenem tečaju varne in pravilne uporabe pesticidov. Prisotnost herbicida v tkivih galebov je vseeno nenavadna, saj koruza na tem območju letos še ni bila posejana, je dodal Posedi. Vendar nimamo podatkov, kako dolgo se lahko zadržuje v jetrih. Lahko bi bil tudi posledica uporabe na kmetijskih površinah v lanskem letu. 

Preiskanih 20 od okoli 170 poginulih galebov

Po zadnjih podatkih so na Ptujskem jezeru, njegovih obrežjih in bližnjih poljih našli med 160 in 170 poginulih rečnih galebov ter pet ujed. Vsi galebi so po ocenah ornitologov kazali znake zastrupitve. Veterinarsko-higienska služba je na terenu pobrala 15 živali in jih predala Nacionalnemu veterinarskemu inštitutu v preiskavo. Pet jih niso vključili v preiskavo (štiri zaradi razpadanja) in so bile zamrznjene. Iz desetih so odvzeli vzorce za virološke, mikrobiološke, kemijske in histološke preiskave, je pojasnil Posedi. Člani DOPPS so Nacionalnemu veterinarskemu inštitutu dodatno predali 20 poginjenih galebov, tudi od teh jih je v nadaljnje preiskave šlo deset. Ujede niso bile pregledane, saj jih po besedah Posedija sodelavci veterinarsko-higienske službe na terenu niso našli. O najdenih mrtvih ujedah na poljih v bližini Ptujskega jezera so poročali le ornitologi. 

Po podatkih, s katerimi razpolaga UVHVVR, na območju pogina galebov ne prihaja do poginov drugih živalskih vrst, zato ni akutnega tveganja za zdravje drugih živali ali ljudi. Uprava za varno hrano je po oceni Posedija opravila vse, »kar je v naši pristojnosti«, vendar želi razčistiti, s čim so se galebi zastrupili. Vzpostavila je stik s toksikologom s področja veterine in tujimi laboratoriji, ki se ukvarjajo z ugotavljanjem prisotnosti toksinov pri pticah. 

Koliko galebov je še na Ptujskem jezeru?

Ornitologi so nad negotovimi rezultati razočarani. Državnim službam očitajo, da so v preiskave zajeli premajhno število poginulih ptic in se sprašujejo, kaj se je zgodilo s preostalimi mrtvimi galebi in petimi ujedami. Prav tako jim zamerijo nesodelovanje. »O vseh rezultatih smo izvedeli prek medijev, sami nas o njih niso obvestili. Pričakoval bi, da bi z nami vzpostavili stik in bi skupaj odšli na teren. Laboratorijske analize ne morejo razložiti vsega,« meni Dominik Bombek iz Društva za opazovanje in preučevanje ptic (DOPPS).

Janez Posedi je za naš časopis napovedal, da načrtuje sestanek s predstavniki društva.
 
Pred petimi dnevi, ko so bili ornitologi zadnjič na Ptujskem jezeru, so tam našteli okoli 220 galebov. Ob lanskem štetju je na jezeru gnezdilo 600 parov teh ogroženih ptic, je dejal Bombek. Posedi je postregel z bistveno drugačnim podatkom, na območju Ptujskega jezera naj bi še vedno bivalo prek 2000 galebov.