G+ vprašanje: Kako nevarni so klopi in kako se jim izogibati?

Kako se izogibati klopom, kako nevarna je Slovenija glede okuženih klopov, kako jih odstraniti, kakšne so glavne bolezni, ki jih povzorčijo klopi, ali so starejši še bolj občutljivi? Odgovarja Nadja Šinkovec, dr. med., iz Nacionalnega instituta.
 

Kako se izogibati klopom, potem ko nas narava kliče na sprehode, na cvetoče travnike, v gozdove?

V naravo se odpravimo oblečeni v oblačila, ki pokrivajo čim večji del telesa (dolgi rokavi in hlačnice, zaprti čevlji). Oblačila naj bodo svetle barve, da klopa laže opazimo. Odkrito kožo in najbolj izpostavljene dele oblačil zaščitimo z repelenti (sredstva, ki odganjajo klope). Po prihodu domov se temeljito pregledamo, se oprhamo, umijemo glavo in operemo oblačila. Dosledno in temeljito pregledamo tudi druge družinske člane. Če opazimo klopa na telesu, ga čim prej odstranimo. Mesto vboda opazujemo še najmanj mesec dni po odstranitvi klopa. Pred klopnim meningoencefalitisom se lahko zaščitimo s cepljenjem.
 

Kako nevarna je Slovenija glede »okuženih« klopov, kje se v glavnem v Sloveniji nahajajo?

Klopi običajno živijo v gozdni podrasti, v grmovju vlažnih mešanih gozdov, v travi in celo na vrtu. Največ klopov je do nadmorske višine 600 metrov, v višjih legah jih je manj (zgornja meja, kjer jih še najdemo, je 1600 metrov). Nevarnost okužbe s klopi obstaja včasih že od februarja pa vse do novembra, največja pa je v toplejšem delu leta, ko se poveča njihova aktivnost.

Slovenija spada med države z najvišjo incidenco klopnega meningoencefalitisa (KME) v Evropi. V zadnjem desetletju je za KME v Sloveniji zbolelo povprečno 250 ljudi na leto, pogostost okužb pa je največja na Gorenjskem, Koroškem in v ljubljanski regiji. Najpogostejša nalezljiva bolezen, ki jo prenašajo klopi, je v Sloveniji lymska borelioza. Pojavlja se po celotni državi in vsako leto za njo zboli 5000–7000 ljudi. Redkejša bolezen, ki jo prenašajo klopi pri nas, je humana granulocitna anaplazmoza.


 

Kako klopa odstraniti?

Če pri pregledu telesa opazimo klopa, ga čim prej previdno odstranimo. Klopa primemo s koničasto pinceto čim bliže koži in ga z enakomernim gibom izvlečemo. Za odstranjevanje klopov s kože ne uporabljamo olja, krem, petroleja ali drugih mazil.
 

Kaj so glavne bolezni, ki jih povzročijo klopi?

Slovenija spada med države, kjer obstaja velika verjetnost okužbe s povzročitelji bolezni, ki jih prinašajo klopi. Pri nas je daleč najpogostejša lymska borelioza, sledi pa ji klopni meningoencefalitis, proti kateremu se lahko učinkovito zaščitimo s cepljenjem. Redkejša bolezen, ki jo prenašajo klopi pri nas, je humana granulocitna anaplazmoza.

Lymska borelioza se običajno začne z rdečino, ki se pojavi od nekaj dni do tednov po vbodu klopa, se počasi širi, na sredini bledi in dobi obliko obroča. Kasneje (lahko tudi več mesecev ali let po okužbi) se pokažejo znaki prizadetosti številnih organov ali organskih sistemov: kože, živčevja, sklepov, mišic, tudi oči in srca.

Klopni meningoencefalitis se začne kot neznačilna vročinska bolezen, ki traja ponavadi od dva do štiri dni, z mišičnimi bolečinami, utrujenostjo, glavobolom. Sledi obdobje brez simptomov, ki traja nekaj dni do tri tedne. Drugo obdobje bolezni se izraža z znaki prizadetosti osrednjega živčevja, ki se kažejo kot visoka vročina s hudim glavobolom, slabostjo in bruhanjem, lahko se pojavi celo nezavest in smrt.
 

Ali se je še vedno mogoče cepiti?

Cepljenje proti KME je še vedno mogoče, saj je na voljo vse leto. Sicer pa priporočamo, da se cepljenje s prvima dvema odmerkoma opravi pozimi, da se vzpostavi zaščita pred boleznijo še pred aktivnostjo klopov. V toplem delu leta, ko so klopi aktivni in je potrebna čim hitrejša zaščita, se lahko uporabijo »pospešene sheme cepljenja«. V Sloveniji cepljenje proti KME priporočamo vsem ljudem od enega leta starosti, ki se gibljejo ali živijo na območju, kjer se pojavlja klopni meningoencefalitis.
 

So starejši občutljivejši?

Tveganju okužbe so izpostavljeni ljudje vseh starostnih skupin. Leta 2017 je bila najvišja starostno specifična incidenčna stopnja v starostni skupini od 65 do 74 let (11,2/100.000), skoraj četrtina prijavljenih zbolelih je bila iz te starostne skupine. Pri starejših bolnikih (zlasti starejših od 60 let) se pogosteje pojavlja resen potek bolezni, ki lahko vodi v paralize in večkrat pušča trajne posledice (slabši spomin, motnje ravnotežja, glavobol, motnje govora, slabši sluh, pareze). Pri otrocih in mladostnikih ima bolezen običajno lažji potek kot pri odraslih. Kljub temu so opisani primeri resnega poteka bolezni tudi pri otrocih.