Funkcionarjev še lep čas ne bomo mogli odsloviti

Ljubljana – Poziv protikorupcijske komisije za uveljavitev mehanizmov sankcioniranja neposredno voljenih nosilcev javnih funkcij ni naletel na plodna tla. Na ministrstvih za javno upravo in pravosodje se nanj niso odzvali, večina strank debato usmerja na nezdružljivost opravljanja funkcij, manj pa na uvedbo instituta odpoklica funkcionarjev.

Zloraba uradnega položaja, neporočanje o premoženju in o povezanih družinskih članih, nasprotje interesov, nezdružljivost opravljanja funkcij ... Od leta 2010 je KPK med drugim naletela na 77 očitnih kršitev, ki so jih zagrešili poslanci, župani, podžupani, državni in občinski svetniki.

Zaznala je dve zakonski luknji: odpoklic oziroma sankcije neposredno voljenih nosilcev javnih funkcij niso možni, niti na podlagi sodno ugotovljene zlorabe ali kršitve protikorupcijske zakonodaje, saj zakonodaja predvideva le prenehanje mandata na podlagi osebnih okoliščin (nezmožnost opravljanja funkcije), pravnomočne obsodbe na več kot pol leta zapora, oziroma če odstopijo sami.



Med možnimi ukrepi zakon našteva opomin, suspenz ali prepoved udeležbe na sejah organov, znižanje plače ali drugih prejemkov, izključitev, v skrajni sili tudi odpoklic. Za zdaj pravijo, da so prejeli le odziv predsednika državnega zbora Dejana Židana, ki je zaradi pomembnosti tega vprašanja z gradivom seznanil člane odborov za notranje in mandatno-volilne zadeve ter vodje poslanskih skupin.
 

Ukinitev sankcij bi bil korak nazaj

Komisija se zaveda, da rešitve ne bo čez noč, a bo pozorno spremljala nadalje korake. Eden prvih pokazateljev odgovornosti poslancev bo po njenem, kako bodo pristopili k dopolnitvam zakona o poslancih – zanjo je njihov predlog o ukinitvi sankcij za združevanje funkcij nesprejemljiv in pomeni korak nazaj v primerjavi z obstoječo ureditvijo, enako menijo na pravosodnem ministrstvu. A hkrati pravijo, da s prevetritvijo zakona o integriteti in preprečevanju korupcije povečujejo učinkovitost delovanja komisije ter da podpirajo mehanizme za uveljavitev odgovornosti funkcionarjev, vendar urejanje materije zahteva posebno pozornost.

Med tem pobudo preučujejo strokovne službe ministrstva za javno upravo, kjer zagovarjajo celovite rešitve, ki bodo veljale za prav vse voljene funkcionarje. »Odločitve o morebitnih ukrepih morajo biti dogovorjene v konsenzu med vlado in državnim zborom. Takrat bo tudi jasno, katera od ponujenih rešitev je ustrezna in skladna s slovenskim pravnim redom,« napovedujejo.



Zadržani so v skupnosti občin, kjer podrobnosti ne poznajo, a se strinjajo, da so tudi v politiki primeri, ko funkcionar na lokalni ali državni ravni krši načela integritete, za kar bi moral odgovarjati. A težava je v Sloveniji prepogosto ta, da uberemo pot ostre kaznovalne politike, ki ne prinese želenih učinkov. Uvedbi kazni ne nasprotujejo, a se sprašujejo, ali bi dosegla cilj ali pa bo »zgolj nudila vzvode za manipulacijo političnih nasprotnikov in vodila v še več ovadb, ki bodo tako kot nemalokrat doslej privedle zgolj do očrnitve imena posameznika v prid političnega nasprotnika«.

V državnem svetu se bodo s pobudo seznanili, če in ko jo bo obravnaval DZ. Medtem ko v SNS spet poudarjajo, da je KPK treba ukiniti, nekatere stranke na dan prihajajo s svojimi predlogi. V LMŠ, kjer od funkcionarjev pričakujejo visoke standarde integritete, predlagajo dopolnilo zakona o poslancih, ki ohranja postopek prenehanja funkcije, v SMC so partnerjem ta teden poslali novelo zakona o lokalni samoupravi, ki uvaja institut odpoklica župana. Kmalu bo romala v parlamentarno proceduro.
 

Neuspeli poskusi

Proti črtanju določbe o nezdružljivosti funkcij so se izrekli v NSi in Levici. V NSi pravijo, da so pri tem potegnili ročno zavoro, glede odpoklica županov pa svarijo, da bi v manjših občinah to lahko bilo predmet medsebojnih obračunavanj – zato v vseh primerih bolj kot na sankcije stavijo na razum posameznega funkcionarja in na pritisk javnosti.

V Levici so prepričani, da poslanci s spremembami drsijo v nevarno območje, saj poslanci ne bi smeli imeti dodatnih privilegijev.

Zadnji primer hoje po robu sega v to pomlad, ko poslanec madžarske manjšine tudi po njihovem pozivu zaradi nezdružljivosti ni odstopil z mesta predsednika sveta Pomurske madžarske samoupravne narodne skupnosti. Poslanci so odgovornost politikov v preteklosti že poskušali vpeljati v predpise, a jim je vsakič spodletelo; neuspešen je bil Gregor Virant s paketom »Mr. Muscolo«, v prejšnjem mandatu tudi Jani Möderndorfer s predlogom o odpoklicu županov, njegove namere pa je z vetom ustavil državni svet.
 

Kaj o pozivu KPK pravi politika?

Opomba: V SDS pobude KPK ne želijo komentirati.