Finančne akrobacije za vzdrževanje zdravstva nad vodo

Izvajalci v zdravstvu – bolnišnice, zdravstveni domovi, domovi upokojencev, posebni zavodi, koncesionarji – bi potrebovali še 529 milijonov evrov. Tolikšna je vrednost njihovih predlogov za aneks k splošnemu dogovoru o porazdelitvi denarja v zdravstvu za letošnje leto. A zdravstvena blagajna (ZZZS) je imela konec avgusta 79 milijonov evrov minusa. Za poravnavanje tekočih obveznosti se dnevno zadolžuje pri državni zakladnici.

Poziv politikom

Zaradi težav v financiranju je upravni odbor ZZZS, v katerem so predstavniki delodajalcev, sindikatov in bolnikov, pozval ministrstvi za zdravje in finance, da »čim prej zagotovita sredstva državnega proračuna za leti 2020 in 2021 za pokritje primanjkljaja ZZZS, ki je posledica izpada prihodkov od prispevkov in dodatnih odhodkov zaradi covida-19«, upravni odbor pa pričakuje tudi pokritje razkoraka med plačno lestvico, po kateri plačuje izvajalce ZZZS, in plačno lestvico, ki jo je izpogajala vlada že v času premiera Mira Cerarja, ne da bi za to zagotovila zdravstveni blagajni finančne vire.

Zdravstvu za plače manj kot vojski in policiji

Plačna lestvica velja za ves javni sektor. Državni proračun jo upošteva in svojim porabnikom – šolam, muzejem, policiji, vojski – nakazuje dovolj denarja.

Zdravstvena blagajna veljavne plačne lestvice ne upošteva in plačuje izvajalcem za 3,6 odstotka nižje zneske. Zavodi sicer izplačujejo zaposlenim plače po plačni lestvici, ki velja za javni sektor, a zanje ne prejmejo dovolj denarja. Razkorak znaša 43 milijonov evrov na leto v škodo zdravstvenih izvajalcev.



Odkar je vrhovno sodišče presodilo, da mora tudi ZZZS upoštevati veljavno plačno lestvico, so bolnišnice vse po vrsti vložile tožbe proti ZZZS. Tam pa so pojasnili, da jih pri upoštevanju plačne lestvice omejuje dovoljena poraba, o kateri odloča parlament.

Parlamentarni odbor za finance je prejšnji teden na predlog vlade obravnaval odlok o javni porabi. Z njim povečuje izdatke države še za dobro milijardo, izdatke zdravstva pa za 50 milijonov evrov; toliko bo približno vreden prvi aneks.

Pomoč državnega proračuna

»Poglavitni del aneksa bo odprava plačne vrzeli 43 milijonov evrov. K boljši likvidnosti zavodov bo prispevalo tudi od 11 do 12 milijonov evrov, namenjenih za nagrajevanje uspešnosti pri delu, ki velja od prvega julija,« je povedal Marjan Sušelj, generalni direktor zdravstvene blagajne.

Zdravstveni zavodi zaradi več razlogov – precej jih je posledica covida-19 – letos poslujejo precej slabše kot lani, so pokazali poslovni rezultati prvega polletja. Po Sušljevih besedah bo njihovo stanje omililo plačilo 14 milijonov evrov neposrednih stroškov zaradi covida-19 v prvih treh mesecih epidemije, še 30 milijonov bo prav tako prispeval državni proračun za stroške covida-19 do konca leta, poleg tega, da je 90 milijonov evrov že namenil za pokritje vrzeli za neizvedene storitve med epidemijo.



Tako je začel naš državni proračun polagoma pokrivati pomanjkanje denarja v zdravstvu, kot to počnejo druge države, kjer je delež splošnih proračunskih sredstev za zdravstvo bistveno večji kot pri nas. Slovenija je bila s tremi odstotki proračunskega denarja za zdravstvo povsem na repu razvitih evropskih držav. ZZZS je za pokrivanje primanjkljaja že porabil svoje presežke iz preteklih let in sredstva rezervnega sklada. Letos bo predvidoma porabil 3,37 milijarde evrov.
 

Ni več časa za čakalne dobe

»Leto je izredno turbulentno, zelo težko je načrtovati. Brez pomoči državnega proračuna ne bi šlo,« pravi Sušelj in doda, da so nezanesljivi tudi prihodki ZZZS: »V začetku leta smo predvidevali za šest odstotkov večji priliv v blagajno v primerjavi z lani, na srečo se dramatične junijske napovedi niso uresničile in bo 3,5-odstotna rast priliva. To pomeni 94 milijonov manj, kot smo načrtovali najprej. Konec leta bo v blagajni od 20 do 30 milijonov evrov primanjkljaja, ki se bo prenesel v naslednje leto.«

Kaj pa čakalne dobe, ki so se zaradi zamud med epidemijo še dodatno nakopičile?

»Seveda pričakujemo od izvajalcev, da bodo opravili čim več storitev do konca leta, vendar po naši oceni zaradi ustavitve zdravstva v prvih treh mesecih epidemije pogodbenih obveznosti ni mogoče stoodstotno izpolniti. Čeprav so trendi v nekaterih dejavnostih opogumljajoči – zobozdravniki so julija skoraj za tretjino presegli program – so drugod velike omejitve v operacijskih dvoranah in kadrih. Kaže, da od tri do štiri odstotke pogodbenega programa ne bo izvedenega. Za dodatno skrajševanje čakalnih dob ne bo dovolj časa,« je dejal generalni direktor ZZZS.