Zdravstvo spet tone v rdeče številke

Finančno zdravje zdravstva se je v prvi polovici leta v primerjavi z lani poslabšalo. V rdečih številkah je 39 od 104 javnih zdravstvenih zavodov, ki imajo 23,4 milijona evrov izgube – lani ob polletju je bilo izgube 13,6 milijona evrov. V sistemu je pri tistih, ki poslujejo pozitivno, tudi 4,3 milijona evrov presežka; lani ga je bilo 11,4 milijona. Razlogov za poslabšanje je več, največja težava je neupoštevanje plačne lestvice, je povedal Marjan Pinter z združenja zdravstvenih zavodov.
 

Največ izgube v UKC

V absolutnih številkah je šlo prvega pol leta najslabše UKC Ljubljana s 5,8 milijona evrov izgube, kar sta dva odstotka njegovega proračuna. Nasploh najslabša poslovna rezultata pa imata Bolnišnica za ginekologijo in porodničarstvo Kranj, ki ji manjka kar 15,6 odstotka denarja, in Univerzitetna psihiatrična klinika Ljubljana, ki ji ga manjka 13,9 odstotka. Zakaj je tako na psihiatrični kliniki, ki je zadnja leta poslovala pozitivno?


 

Legionela in covid

»Decembra lani smo imeli na oddelku za geriatrijo legionelo in smo morali stavbo s stotimi posteljami zapreti. Zamenjati smo morali vse cevi, kar nas je stalo 800 tisoč evrov, in šele zdaj vračamo paciente v stavbo. Med epidemijo covida-19 smo zaradi nevarnosti in oblikovanja rdeče in sive cone prav tako zmanjšali produktivnost, nekatere nenujne programe pa ustavili. Zaradi obojega so se nam zmanjšali prihodki. Stanje se je zdaj že skoraj normalizirano. Predvidevamo, da bo poslovanje do konca leta na ničli,« je povedal Bojan Zalar, direktor psihiatrične klinike.
 

Zmeda številk

Sliko uspešnosti poslovanja zabrisujejo posledice covida-19. UKC Ljubljana, ki ga ves čas pestijo finančne težave, je imel konec junija rekordnih 27,4 milijona evrov izgube, a v tem poslovnem izidu še ni bilo upoštevano nakazilo 21,5 milijona evrov iz državnega proračuna kot nadomestilo za izpad prihodkov med epidemijo. Tako je združenje zdravstvenih zavodov v svoji primerjalni tabeli vpisalo, da ima UKC konec junija 5,8 milijona evrov izgube. Po podatkih UKC se mu je ta izguba do konca julija povečala na 8,9 milijona, kar je svet zavoda ocenil kot dober poslovni rezultat, saj je bil za 106 tisočakov boljši kot julija 2019.

»Na ZZZS so nam prejšnji teden priznali 2,3 milijona evrov za obdobje epidemije, kar bo prikazano v rezultatu konec septembra, čeprav se nanaša na prvi del leta,« je v odgovoru za Delo zapisal Jure Brankovič iz službe za stike z javnostjo. Denar pričakujejo še za nakup medicinske opreme med epidemijo iz evropskega sklada REACT, prav tako povrnitev stroškov testiranja, razkuževanja in zaščitne opreme iz državnega proračuna. Ko bodo vsi ti računi poravnani, bo UKC najbrž posloval podobno kot zmeraj – z nekaj milijoni minusa. Naša največja bolnišnica zdravi približno tretjino bolnikov v državi, za to pa porabi približno četrtino vsega denarja, namenjenega zdravstvenim storitvam. Lani je bilo to 556 milijonov evrov.
 

Podfinanciranost

Marjan Pintar, direktor združenja zdravstvenih zavodov, ugotavlja, da je poslovanje bolnišnic kljub upoštevanju sredstev za poplačilo izpada prihodkov zaradi epidemije slabše kot lani. Razlog za to je predvsem podfinanciranost stroškov dela, saj ZZZS ne upošteva veljavne plačne lestvice, ki jo je izpogajala prejšnja vlada za celoten javni sektor. Gre za približno 45 milijonov evrov razkoraka.



Zaradi precedenčne sodbe vrhovnega sodišča, ki je odločilo, da bi zdravstvena blagajna že od leta 2017 morala nakazovati za plače skladno s kolektivno pogodbo, so zdaj vse bolnišnice po vrsti vložile tožbo proti ZZZS.
 

Znižujejo vrednost kapitala

Druga velika težava bolnišnic je amortizacija, ki je ZZZS ne plačuje v obsegu, kot določa zakon, zato bolnišnice opreme ne morejo posodabljati. Po Pintarjevih besedah je v zdravstvu 83 odstotkov opreme odpisane, le še 17 odstotkov osnovnih sredstev ni amortiziranih.

»To beležijo kot znižanje vrednosti kapitala, kar je slabo, saj ni denarja za obnovo opreme. Po naši oceni bi morali za posodobitev opreme zagotoviti iz državnega proračuna vsaj dodatnih 100 milijonov evrov. To je ključno tudi za ostajanje zdravnikov v Sloveniji. Zdravniki si želijo zdraviti na sodoben način s sodobno opremo,« pravi sogovornik.
 

Z izgubo 20 zdravstvenih domov

Tudi zdravstveni domovi so ob polletju poslovali slabše kot lani: izgubo jih je imelo 20 (lani 11, ob koncu leta šest); skupno so ustvarili tri milijone evrov izgube. Tisti, ki so poslovali pozitivno – takih je bilo letos 39 – so imeli skupaj 2,4 milijona evrov presežka, lani pa 5,1 milijona. Tudi med njimi gre najslabše največjemu: ZD Ljubljana je pridelal 1,1 milijona evrov izgube, lani ob tem času pa je posloval s 430 tisočaki presežka.

Slabše kot lani so poslovali tudi vsi štirje posebni zdravstveni zavodi, ki so lansko izgubo potrojili.